Konec tedna je policija prijela deset ljudi, ki so nezakonito vstopili v državo, dva na območju Novega mesta, osem pa med Dragonjo in Sečovljami. Tujci so po navedbah predstavnice policije Vesne Drole prišli iz Hrvaške po poteh, ki jih slovenska policija nadzira, zato so jih pri nezakonitem prehodu takoj prijeli. Vsi so zaprosili za mednarodno zaščito in na pridobitev te njihov nezakonit vstop v državo ne sme vplivati. Spomnimo, da od zapore makedonsko-grške meje, zaradi katere je pred to mejo obtičalo 13.000 ljudi, organiziranih prihodov beguncev v Slovenijo ni več.
Prestavljanje migracijskih poti glede na ukrepe policije
Medtem ko nezakonitih prehodov hrvaško-slovenske meje v prvi polovici lanskega leta tako rekoč ni bilo, se je s preusmeritvijo begunske poti skozi Slovenijo njihovo število nesorazmerno povečalo, so v statističnem poročilu zapisali na policiji. Če je bilo nezakonitih prehodov meje leta 2014 nekaj več kot 700, jih je policija v lanskem letu samo do konca novembra – spomnimo, da v začetku prihod beguncev v Slovenijo ni bil usklajen s hrvaškimi oblastmi – zaznala 264.633. V prvih dveh mesecih letošnjega leta, ko je bila balkanska pot še odprta, prihodi beguncev pa usmerjeni izključno prek Dobove, je v Slovenijo čez zeleno mejo (nezakonito) vstopilo 42 ljudi.
Na vprašanje, ali v prihodnjih toplejših mesecih pričakujejo novo nesorazmerno povečanje števila nezakonitih prehodov meje, Vesna Drole odgovarja nekoliko nejasno. »Že dalj časa smo priče prestavljanju migracijskih poti oziroma lokacij glede na ukrepe policije pri varovanju zunanje meje. Na podlagi sprotnih analiz tveganja za posamezna območja se ustrezno prilagaja tudi delo policije.« Ali to pomeni, da bi lahko podaljšali ograjo in zaprli še tiste odseke meje, ki so zdaj prehodni? Na policiji tega ne potrdijo niti ne zanikajo, saj da je njena postavitev predvidena z načrtom, ki ga je vlada označila za tajnega.
Reaktivacija poti na Sicilijo
V Mednarodni organizaciji za migracije (IOM) pravijo, da je minuli konec tedna na grške otoke prispelo manj beguncev kot običajno, a da zaradi ugodnejših vremenskih pogojev beležijo reaktivacijo tako imenovane centralno-mediteranske poti med Severno Afriko in Sicilijo. Jana Stardelova iz omenjene organizacije poudarja, da bodo ljudje tudi v prihodnje zagotovo iskali različne poti do Evrope. »Kot je opozoril že direktor IOM za območje Evropske unije Eugenio Ambrosi, so razlogi, zaradi katerih bežijo, zelo resni in ograja jih pri tem ne bo ustavila.«
Jih bo pa izpostavila tihotapskim mrežam. Jana Stardelova pojasnjuje, da so med decembrom in marcem izvedli raziskavo na terenu, s katero so želeli ugotoviti razširjenost trgovine z ljudmi. Izkazalo se je, da je skoraj vsak deseti migrant oziroma begunec že zaznal prisotnost trgovine z ljudmi oziroma druge izkoriščevalske prakse na vzhodnomediteranski (balkanski) poti. »Predvidevamo, da so migranti zdaj še bolj kot prej izpostavljeni tihotapskim mrežam,« je opozorila sogovornica. Pri slovenski policiji so v preteklosti večkrat zatrdili, da takšnih pojavov v Sloveniji niso zaznali.
Na notranjem ministrstvu, ki ga vodi , za zdaj ne načrtujejo odpiranja novih kapacitet za begunce. V Azilnem domu v Ljubljani in v njegovih treh izpostavah je prostora za 611 prosilcev za azil, v devetih namestitvenih centrih lahko prebiva 4453 ljudi, v dveh sprejemnih pa 2300. »Obstoječi nastanitveni in sprejemni centri bodo še nekaj časa v pripravljenosti. Odvisno od prihodnjega dogajanja in razmer na področju migracij bodo sprejete odločitve o nadaljnjih ukrepih,« so na ministrstvu skopo zapisali v pojasnilo.
