Glede zelišč in začimb smo Slovenci precej konvencionalni. Vsaj na naših vrtovih je tako – še največji eksot je koriander. Toda tudi na naših vrtovih bi lahko uspevala kakšna začimba, ki je sicer značilna za toplejše kraje.
Ingver tudi na Hrvaškem
Morda se sliši nenavadno, toda na Hrvaškem, v Slavoniji, gojijo ingver. Celo v tako velikih količinah, da ga prodajajo na tržnicah, kar je res velika redkost, saj je večina ingverja, ki je na voljo v Evropi, uvožena iz Kitajske. Z ingverjem je tako, da ne prenaša zime. Sicer zraste do meter visoko in ima sabljaste liste. A če bi hoteli poskusiti, zakaj pa ne. Korenike se sadijo približno pet centimetrov globoko, a šele ko res mine nevarnost mraza. Potrebuje veliko vlage, toda zastajanje vode mu škodi. Korenike se nabira sedem mesecev po tem, ko rastlina cveti, če želimo debelejše korenike, primerne za sušenje, pa celo deset mesecev po cvetenju. In ravno v tem je problem, zakaj v našem podnebju ingver na vrtu ne bi prav dobro uspeval. Razen seveda, če bi ga imeli v loncu in bi ga ob hladu postavili v notranjost.
V notranjosti bi tudi bolje uspevalo karijevo drevo, latinsko Murraya koenigii, ki se uporablja za karijeve liste. Ti nimajo nobene povezave z začimbno mešanico kari, temveč so to aromatični listi, ki se uporabljajo pri kuhanju. Ker je to domorodno drevo subtropske Azije, pri nas uspeva le kot lončnica, saj potrebuje temperaturo od 26 do 37 stopinj in veliko vlage. Zato je morda res bolje, da suhe (ali včasih celo sveže) liste kupite v azijski trgovini. Podobne zadrege so s kardamomom, ki ne le, da bi uspeval samo v tropskem steklenjaku, ampak za zorenje semen potrebuje tri leta.
Grško seno namesto špinače
Toda nikar obupati. Ena izmed začimb oziroma zeli, ki so značilne za indijsko kuhinjo, prav dobro uspeva tudi na vrtovih našega podnebja. To je grško seno ali sabljasti triplat, latinsko Trigonella foenum-graecum ali angleško fenugreek, ki velja za zelo nezahtevno rastlino, pri nas še najbolj poznano tistim, ki prisegajo na domače gojenje kalčkov. Enoletna metuljnica zraste do pol metra visoko, lahko jo režemo svežo in iz njenih listov skuhamo okusne jedi ali pa jo pustimo, da naredi semena značilne trikotne oblike, ki jih uporabimo kot začimbo za kari. Vsi, ki ste kdaj jedli v indijski restavraciji, ste na jedilnem listu gotovo videli jed methi. To je jed iz grškega sena, ki je po okusu nekje med špinačo in vodno krešo. Mnogi trdijo, da bo prav ta rastlina naslednje modno superživilo.
Semena je res bolje kupiti v azijski trgovini, saj se lahko zgodi, da mu hladna jesen ne dovoli, da bi popolnoma dozorel. Medtem pa lahko sveže rastline brez večjih naporov vzgojimo na vrtu. Ko je minila nevarnost pozebe, semena sejemo neposredno na vrt. Lahko uporabimo seme, ki se prodaja kot začimba, v zadnjem času pa se tudi pri nas lahko kupi seme, namenjeno le setvi. Seme pred setvijo za nekaj ur namočimo v vodo, nato pa sejemo tako, kot bi sejali rukolo ali berivko, se pravi na gosto. Izberemo sončno mesto, dobro zalijemo in semena bodo hitro vzklila. Rastline sicer zrastejo dobrih dvajset centimetrov visoko, a jih lahko režemo sproti. Cvetijo poleti, majhni beli cvetovi pa z značilnim vonjem privabljajo opraševalce. Iz cvetov se razvijejo stroki s semeni. Korenine grškega sena poskrbijo za naravno uravnavanje dušika v prsti, zato lahko jeseni nepobrane rastline kompostiramo na gredah.
