Pred nekaj dnevi se mi je stara Istranka potožila v slogu pregovora: Če februarja burje ni, pršut se ne suši. Njene dolgoletne izkušnje z vremenom so napovedale slabo letino mesnin, ker ozračje ni dovolj suho za uspešno zorjenje. Njena izkušnja pa je le ena mnogih, ki izhajajo iz ljudskega opazovanja vremena in njegovega vpliva na poljedelstvo.
Dandanes se o vremenu sicer veliko pogovarjamo, a smo večino starih modrosti pozabili, saj se nam ni treba več ravnati po njih, ko obdelujemo vrt in njivo. Imamo agrometeorološke napovedi, ki priporočajo, kdaj je primerno za oranje, škropljenje, setev in žetev.
Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje
Ni rečeno, da ljudske modrosti o vremenu vedno držijo, a glede na to, da temeljijo na stoletjih izkušenj, jih je vredno vsaj poslušati in vzeti na znanje. Še posebno spomladi, ko sta od vremena odvisna setev in seveda celoletni pridelek. Vsak kmet ali resen vrtičkar kjer koli v Sloveniji vam bo lahko zelo natančno povedal, kdaj je čas za setev, in to le z opazovanjem vremena. Vedel bo, kdaj je zemlja dovolj topla, da bo seme hitro skalilo, kdaj ne bo več slane, da se bodo sajenci lepo ukoreninili. Recimo februar je v ljudski vremenski modrosti mesec, ki koleba med zimo in prvimi znaki pomladi.
Največ februarskih pregovorov je vezanih na svečnico, 2. februarja, kar je razumljivo, saj so pregovore tako in tako časovno navezovali na godove in verske praznike. Tako se v zvezi s svečnico pojavljajo pregovori, povezani z dežjem in snegom, odvisno od tega pa je, kdaj bo prišla pomlad. Za drugi del februarja je pomemben 24. februar, god svetega Matije. Še vedno je živ pregovor, da sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Ali: Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. Ljudska modrost pa tudi ve, da kar svečana ozeleni, se rado posuši. Tudi za marec se vremenski pregovori še navezujejo na pričakovanje pomladi, povezani pa so tudi z napovedovanjem poletnega vremena. Denimo: Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi.
Aprilski dež mrtvo seje
Prav tako pregovori opozarjajo pred prezgodnjim začetkom obdelave zemlje. Vsak vrtnar ve, da marca že ves nestrpen čaka, da bi se toliko otoplilo, da bi obdelal vrt. Toda če se sušca da orati, bo treba aprila jokati. Prav tako je marec še preveč hladen, da bi zacvetelo sadno drevje, saj kadar slive marca in aprila cveto, ne obrodijo.
Zato pa si velja zapomniti, kakšno vreme bo na jožefovo, 19. marca, saj če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen. Za april velja, da je sneženje tega meseca beračev gnoj. Toda: Aprilski dež mrtvo seje oziroma Če v dežju drevo cvete, sadja ne daje. To je tudi mesec, ko se ni več bati slane in pozebe, kar so predniki opisovali z rastjem rastlin: Kadar murva brsti, slane se več bati ni. In ne nazadnje: Če Jurij (24. aprila) toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri. Maja so se tudi v sodobnem času ohranili pregovori, povezani z ledenimi možmi. Očitno je bila to vedno prelomna klimatska točka, ki je odpihnila zimo in prinesla pomlad. Na ledene može je vezanih več pregovorov, recimo: Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, če prej ni slane bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo. Ali: Če je pred Servacem poletje, mraz rad pritiska na cvetje. Pankracij je napovedal tudi letino: Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče. Ledenim možem sledi »poscana« Zofka: Če Zofija zemljo poškropi, vreme poleti prida ni. In po tem vremenskem prelomu tudi sodobni urbani vrtnar ve, da lahko na vrt posadi sadike.
