Milan Živic je danes podjetnik, v domačem Velenju ima avtopralnico in vulkanizerstvo, a kot se za nekdanjega vrhunskega športnika spodobi, še vedno premore veliko športnega duha. Športno pot je začel na domači velenjski skakalnici, kasneje je odšel v Kranj, a se v velenjski klub vrnil in bil tudi trener. Še kako dobro pozna tudi potencial, ki ga ima sosednja Mislinja oziroma tamkajšnji Smučarski skakalni klub s kar štirimi skakalnicami, in sicer 13-, 30-, 60- in 85-metrsko.
Prvo je leta 1964 s svojimi učenci postavil takratni učitelj Mladen Mrmolja po nekajletnem opazovanju terena in spremljanju snežnih razmer, ki so potrjevale, da so pogoji za gradnjo skakalnic idealni. Smučarski skoki so namreč eden tistih športov, ki zahtevajo ustrezno športno infrastrukturo, ki pa mora biti zgrajena tudi v skladu z mednarodnimi predpisi. Tudi zato velja skakalni šport za enega najdražjih, saj brez velikih vlaganj ne gre.
Za skoke moraš biti malo »odpičen«
Po več kot treh desetletjih so se v Mislinji lotili temeljitih gradbenih posegov, vodenje društva pa je prevzel Viktor Robnik, ki je ostal v vlogi predsednika do letos. A v zadnjem času so se pojavile težave, ki so postajale nepremostljive in so privedle do razkola tudi med starši mladih skakalcev. Robnik se za vnovično predsedniško funkcijo ni potegoval, nekateri starši pa so sami poiskali Milana Živica in ga vprašali, ali bi bil pripravljen prevzeti vodenje Smučarsko skakalnega društva Mislinja. Živic je pristal in po zapletih konec februarja uradno postal predsednik.
Sam pravi, da se s preteklostjo ne želi ukvarjati. »Dela bo veliko, tarnanje pa ne koristi nikomur,« pravi Živic, ki je od prejšnjega vodstva prevzel dokaj klavrno zapuščino. A se bo trudil z novim upravnim odborom in še nekaj zanesenjaki klub spraviti v red in mu povrniti nekdanjo slavo.
V Sloveniji je namreč ogromno mladih, ki si želijo postati tako uspešni skakalci, kot je Peter Prevc. Ob uspehih tudi drugih slovenskih reprezentantov pa se je evforija le še povečala.
»Skoki so strup, ki te zasvoji. Ko sem bil mlad, je bilo v kategoriji do 12 let vedno daleč največ tekmovalcev. In spomnim se, da sem imel enkrat v Moravčah startno številko 131,« pravi Živic, ki je kljub težavam že v tej sezoni poskrbel, da se je peščica mladih, ki so ostali zvesti mislinjskemu klubu, lahko vozila na treninge v Zagorje ob Savi, na Ljubno in Vizore, prav tako so ujeli nekaj tekmovanj.
»Želimo si, da zato v Mislinji čim prej znova zagotovimo optimalne pogoje za treninge,« pravi Živic. Pa ne le treninge, v Mislinjo želi znova pripeljati tudi tekmovanja. V prvi vrsti Stoporkov pokal (ime ima po dolgoletnem predsedniku in ustanovitelju skokov v Mislinji dr. Stanku Stoporku), državna tekmovanja za pokal Cockte, nekoč v prihodnosti pa morda tudi tekme za svetovni pokal. Že junija letos pa nameravajo organizirati teden skokov v sklopu občinskega praznika v Mislinji. »V svoje vrste želimo pritegniti veliko novih mladih skakalcev, da bomo lažje zbrali okoli sebe perspektivno ekipo. Vsak namreč tudi ne more biti skakalec. Iskreno, za to je potrebnega veliko poguma, pomembna je tudi konstitucija telesa, ne nazadnje pa moraš biti malo odpičen,« pravi Živic.
