Novogoriško glasbeno društvo Nova bo z božičnim koncertom v Cankarjevem domu skupaj s številnimi gosti proslavilo 20-letnico delovanja. Čeprav so zasedbe, ki izhajajo iz GD Nova, zavezane klasiki in jazzu, praviloma pritegnejo širok spekter občinstva, posebej se lahko pohvalijo s številnimi mladimi poslušalci. Njihovi nastopi se namreč vselej nagibajo k atraktivnosti, zato v njih ne manjka komičnih in drugih presenetljivih vložkov, kot je igranje na sesalnike ali uprizarjanje lovljenja rac. Tako jim ni tuje niti koncertiranje pred večtisočglavimi množicami.
Od klasike do težkega jazza
Glasbeno društvo Nova, kar je kratica za novogoriške orkestre, vokale in ansamble, je pred 20 leti nastalo kot plod naveze med Glasbeno šolo Nova Gorica in tamkajšnjo Zvezo kulturnih društev. Predsednik društva Gorazd Božič, ki je aktivni član že od vsega začetka, se spominja: »Ideja izhaja iz želje po vzdrževanju glasbene forme mladih, ki so končali glasbeno šolanje in ne želijo prekiniti izvajanja. Še pomembneje je, da se je zapolnilo manjkajočo vrzel za posameznike, ki so glasbo izbrali kot poklic in se v teh zasedbah izvedbeno kalijo do nastopa službe. Poleg tega smo želeli glasbeno vzgajati publiko. Še vedno imamo enake cilje, le da smo se v 20 letih močno povečali. Če smo imeli najprej le nekaj nastopov in koncertov na leto, jih imamo sedaj okrog 120.«
Že od začetka so medse pritegnili glasbenike iz različnih koncev. Sedaj prihajajo z Obale, iz Posočja, Krasa in Vipavske doline, pa še iz sosednje Italije, posebej pester sestav se je nabral v osemdesetčlanskem simfoničnem orkestru Nova filharmonija, nastalem leta 2010, ki je edina redno delujoča mednarodna simfonična zasedba v Sloveniji. Sicer društvo danes premore devet redno delujočih skupin, ki preigravajo od klasične glasbe pa do težkega jazza, pri čemer so eden redkih orkestrov, ki se ne sramuje lastnih aranžmajev Avsenikovih narodno-zabavnih skladb.
Ljubitelji na profesionalen način
Vselej poskrbijo za atraktivne programe. Da pritegnejo občinstvo, v nastope vnašajo komičnost ali elemente presenečenja. »Ljudje se prevečkrat ustrašijo koncertov, ki so togi in resni. Zato smo denimo štirje solisti Nove filharmonije nekoč imeli točko s sesalniki, ki smo jih po partituri vklapljali in izklapljali, med skladbo Ples komedijantov so trobentači vstajali na stolice in skakali po njih, za skladbo Na Golici pa smo pripravili posebno koreografijo, ki smo jo študirali kar nekaj časa, saj ni tako enostavno igrati in poleg še telovaditi,« v smehu pove Božič. Člani društva aktivno sodelujejo pri organizaciji mednarodnega tekmovanja Svirél in poletne orkestrske šole OrkesterkamP ter prirejajo več glasbenih ciklov. Od lanske sezone deluje Akademija Nova, namenjena nadstandardnemu učenju, razmišljajo pa tudi o svoji glasbeni šoli za »deficitarne« orkestrske inštrumente, kot sta pozavna ali fagot.
Ambicij torej ne manjka, a društvu s finančnega vidika težave povzroča dejstvo, da se je, kot veliko podobnih društev, znašlo v nekakšni vmesni luknji med ljubitelji in profesionalci, saj je na eni strani iz njihovih vrst izšlo že 35 profesionalnih glasbenikov, na drugi pa je med 270 člani društva mogoče najti od zdravnikov prek jezikoslovcev do pravnikov. Sestavi se financirajo iz občinskih blagajn in sredstev, namenjenih ljubiteljski kulturi, kar pa ne zadostuje več njihovim apetitom. »Z ljubiteljskimi glasbeniki skušamo delati na profesionalen način, se pravi pod vodstvom profesionalnih mentorjev, ki poskrbijo za strokovnost in intenzivnost, zaradi česar dosegamo institucionalno raven, a žal nimamo niti lastne infrastrukture,« pojasni Božič.
Člani, ki z izjemo dirigenta seveda vselej nastopajo brezplačno, morajo pogosto poseči v lasten žep, a v zameno dobijo znanje, druženje in izkušnje, med katerimi je pomembno predvsem nastopanje na turnejah v tujini in zasedanje velikih odrov pri nas. »Koncert, kakršnega prirejamo v Cankarjevem domu, je z ozirom na finance za nas čisti nesmisel, vendar želimo letvico stalno postavljati višje ter obenem glasbenikom omogočiti nastop na največjem slovenskem odru, za kar mnogi med njimi sicer najbrž ne bi imeli priložnosti,« sklene predsednik društva.
