Miha Brinovec je umetnik, ki je v kamenju različnih oblik in velikosti našel svojevrsten izziv. »Na svetovnem spletu sem pred štirimi leti našel nekaj fotografij nemogočih in zares nenavadnih postavitev iz kamnov. Takoj sem jih nekaj poiskal in jih tudi sam poskušal uravnotežiti. Začetna radovednost se je razvila v plodno ustvarjalno strast in tudi meditativno prakso, saj sem kmalu opazil, da stvaritve tako meni kot drugim prinašajo občutek magičnosti in miru. Občutek, da je vse mogoče,« pravi umetnik iz Braslovč, ki se z balansiranjem oziroma postavljanjem kamnov na način, da manjši kamen drži v ravnotežju veliko večjega nad njim, ukvarja od leta 2011. Sam to imenuje gravity art, umetnost gravitacije.
Veliko prakse in mirna roka
»Za inštalacije vedno uporabljam le naravni kamen, brez lepil ali drugih sredstev za spajanje. Vse, kar kamne drži skupaj, je torej zgolj in samo gravitacija,« pravi. In nadaljuje, da proces postavljanja in uravnovešanja kamnov zahteva veliko potrpežljivosti, prilagajanja, počasno dihanje, mirne roke in obilo spretnosti.
»Za postavitev zahtevnega ravnovesja je treba v danem trenutku uskladiti tako telesne kot tudi duševne elemente. Da ta obstane, pa je treba pri stiku dveh kamnov najti minimalno tri točke, ki so lahko na večji površini, lahko pa tudi na tako majhni, da se zdi, kot da je točka samo ena. S potrpežljivo prakso se te točke da začutiti in jih izkoristiti za raznovrstne kreacije,« pojasnjuje Brinovec, ki se je odzval ekskluzivnemu vabilu italijanskih organizatorjev na srečanje balanserjev z vsega sveta. »Povabilo sem dobil, ker sem v minulih štirih letih, odkar se ukvarjam s to vrsto umetnosti, postal prepoznaven po vsem svetu. Seveda s pomočjo družbenih omrežij in interneta, kjer objavljam fotografije stvaritev, ki jih posnamem, ko jih uravnotežim. Te so bile, skupaj z intervjuji, doslej objavljene že na številnih tujih spletnih straneh pa tudi v britanskem časopisu Daily Mail,« pravi Brinovec, ki se je lani odzval tudi povabilu v London, kjer je balansiranje kamnov v živo predstavljal na sejmu South of England show.
Nenavadne prikazni ob jezeru
Kamni pa še zdaleč niso njegov edini stik z naravo, saj je Miha eden tistih umetnikov, ki najde navdih izključno na prostem in ustvarja iz tistega, kar mu v nekem trenutku ponuja okolje. Velikokrat so to lubje, listje, veje, mah, glina in pesek. Tudi z vodo je že risal po asfaltu, pozimi pa sta njegova priljubljena materiala led in sneg. Mnogi se ga zato spomnijo tudi izpod Pece, kot graditelja gradov kralja Matjaža. Res pa so vse te stvaritve minljive. Nekatere obstanejo le nekaj sekund ali minut, nekatere nekaj dni, preden se spet zlijejo z naravo. Za ustvarjanje ga navdihuje tudi Žovneško jezero v bližini njegovega doma, kjer vsake toliko časa ustvari kakšen lik iz gline in blata. Domačini pa so se na nenavadne prikazni ob jezeru že navadili. »V naravi tako in tako vse po določenem času umre in razpade, da potem zraste nekaj novega. Zakon entropije definitivno deluje,« pravi Miha, ki ravno zato vse svoje umetnine ovekoveči s fotoaparatom.
Njegova posebna strast pa so in ostajajo kamni. »Pri tem pa ni toliko pomembna višina stvaritve kot to, kako kamne zložim. Gre le za moč gravitacije in tu sem, lahko rečem, res uspešen. V tujini nekateri od tega celo zelo dobro živijo, a mi seveda nismo Amerika,« pravi tekstilni inženir, ki je nekaj let delal v tovarni nogavic Polzela kot vodja proizvodnje, kasneje pa je nove izzive iskal v zasebnem podjetju, ki je končalo v stečaju. Vse od takrat pa se predaja temu, kar ga osebno že od nekdaj najbolj veseli. Umetnosti in naravi.
