Pretirano uporabo antibiotikov tako v kmetijstvu kot pri zdravljenju ljudi je treba nujno omejiti, sicer ne bomo mogli več zdraviti infekcijskih bolezni, svari Svetovna zdravstvena organizacija. Vsako leto samo v Evropi zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, umre okoli 25.000 ljudi.
»Odpornost bakterij proti antibiotikom je globalna tempirana bomba,« poudarja Breda Kutiniz ZPS. Po mnenju Kutinove je zelo očitna prevelika uporaba antibiotikov v kmetijstvu, predvsem v živinoreji, zato bi jo morali omejiti. Isti antibiotiki se namreč uporabljajo tako v humani medicini kot za zdravljenje živali.
»Vsi smo že slišali za bakterijo MRSA v bolnišnicah, vendar ima ta težava širši pomen. Ugotovili smo namreč, da uporaba antibiotikov v kmetijstvu povzroča spremembe in mutacije pri mikroorganizmih, da postanejo odporni proti antibiotikom. Govorimo o protibakterijski odpornosti,« poudarja Marjana Peterman, strokovnjakinja za prehrano pri ZPS.
Nepopolna slovenska statistika
Bakterije, kot so salmonela, kampilobakter in E.coli, stafilokoki in streptokoki, so pri živalih že odporne proti antibiotikom. Navzoče so v surovem mesu, ob neustreznem ravnanju pa se lahko prenašajo na človeka in lahko pri ljudeh povzročajo okužbe. »V Sloveniji je statistika o uporabi antibiotikov v živinoreji nepopolna oziroma je osnovana na njihovi prodaji. Po prodaji antibiotikov v kmetijstvu smo na enoto živali krepko pod evropskim povprečjem, za nami so samo še Švedska, Islandija in Norveška. Te skandinavske države so že pred leti uvedle sistem nadzora pri uporabi antibiotikov pri preventivi v kmetijstvu. Vendar se moramo zavedati, da je na trgovskih policah v Sloveniji tudi meso iz Avstrije, Nemčije, Madžarske in Italije, kjer so vrednosti antibiotikov na kilogram živali občutno višje,« poudarja Petermanova.
Iz Madžarske uvozimo denimo kar 75 odstotkov svinjine in prav Madžarska je po porabi antibiotikov v samem vrhu. Slovenija proda 22 enot antibiotikov za uporabo v živinoreji, Madžarska pa kar 230 enot. Avstrija porabi 57 enot, Italija pa 302 enoti.
Živalim predpisujejo antibiotike, namenjene ljudem
Določeno število antibiotikov za zdravljenje živali pri nas je tudi v prosti prodaji (in ne le v lekarnah), veterinarji pa živalim predpišejo določene antibiotike, ki so sicer namenjeni ljudem, trdijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Na vprašanje, ali to drži, Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, odgovarja: »To drži. V Sloveniji imamo dva različna sistema predpisovanja antibiotikov, vendar morajo biti vsa veterinarska zdravila izdana na recept. V vsakem primeru pa mora recept predpisati veterinar.«
Po njegovem mnenju je teoretično mogoče, da veterinarji sami predpišejo antibiotike za živali in jih prodajajo v veterinarski kliniki. »Vendar mora biti za vsak antibiotik izdelana sledljivost. To pomeni, da mora veterinar, ki je recept izdal, recept tudi hraniti,« poudarja Golub. Kot pravi, se v Sloveniji na splošno prepisuje preveč antibiotikov tudi za zdravljenje ljudi, ne le živali. Na vprašanje, koliko antibiotikov se torej predpisuje živalim, odgovarja: »Upam, da ne preveč.« V ZPS trdijo, da sploh ni znano, koliko je pri nas kmetov, ki jih veterinarji niti ne obiščejo. »Tega ne vem, saj je to pristojnost veterinarske fakultete ali veterinarske zbornice,« odgovarja Golub. In dodaja: »Odpornost proti antibiotikom je velik problem. Če ne pozdravite bolezni do konca, potem z določenim časom ta postane rezistentna. Posledično namreč antibiotik za ta sev baterij ni več občutljiv.«
Trgovci: Surovo sveže meso varno in nadzorovano
V Mercatorju in Sparu Slovenija smo preverili, kako nadzorujejo, koliko je bakterij v surovem mesu in kako zagotavljajo varnost pri prodaji surovega mesa. V Mercatorju poudarjajo, da strokovnjaki službe za varno hrano in interno kontrolo izvajajo vzorčenje v skladu s pravilnikom o pogojih in načinu zmanjšanja števila vzorčnih enot in pogostnosti vzorčenja klavnih trupov, mletega mesa in mesnih pripravkov. Potrebne ukrepe izvajajo tudi pristojne državne inšpekcijske službe, zato ocenjujejo, da je nadzor v Mercatorjevih prodajnih mestih ustrezen. Prav tako stalno izvajajo lastni monitoring surovega svežega mesa, zagotovljeno imajo tudi sledljivost od prevzema do prodaje potrošniku.
Tudi v Sparu Slovenija izvajajo vzorčenja surovega mesa, skrbijo za varnost živil v skladu z zakonodajo, njihova živila pa so nenehno pod rednim nadzorom inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pogodbeno sodelujejo tudi z nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, ki za Spar izvaja redno vzorčenje.
V upravi za varno hrano, ki jo vodi Janez Posedi, na naša vprašanja niso konkretno odgovorili. Pojasnili so, da uprava izvaja nadzor izpolnjevanja mikrobioloških kriterijev v skladu z evropsko uredbo ter da je za potrošnika pomembna informacija, ki jo prejme o ravnanju z živilom in njegovi pripravi.
