Predsednik komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil pri ministrstvu za zdravje Milan Čižman je v izjavi za medije pojasnil, da se Slovenija glede na ambulantno porabo antibiotikov uvršča med najboljše v Evropi, pri bolnišnični porabi pa v prvo tretjino. Stroški zdravstvene zavarovalnice za antibiotike pa so se v zadnjih 15 letih prepolovili.
Kljub temu pa je vodja komisije za antibiotike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Bojana Beović ocenila, da bi lahko zmanjšali uporabo antibiotikov vsaj še za četrtino.
Beovićeva je opozorila tudi na razlike med porabo antibiotikov v različnih regijah po Sloveniji. Tako v severovzhodni Slovenija predpisujejo bistveno več antibiotikov kot v jugozahodni, temu ustreza tudi protimikrobna odpornost. To je po njenem mnenju posledica sociokulturnih razlik med ljudmi, enako velja tudi za razlike med državami.
V ambulantah zdravniki najpogosteje, kar v 70 odstotkih predpisujejo antibiotike za okužbe dihal. Po Čižmanovih navedbah gre za okužbe v žrelu, vnetje srednjega ušesa, izcedek iz nosu, bronhitis, pri katerih bi morali zmanjšati porabo antibiotikov, saj niso hujše okužbe.
Tudi pri otrocih se antibiotiki največ predpisujejo za okužbe zgornjih dihal. Pri otrocih pa se antibiotiki predpisujejo še pogosteje. Recept za antibiotik enkrat v letu dobi vsak drugi odrasli Slovenec in 70 odstotkov otrok do 14 leta.
Čeprav se v ambulantah predpiše med 80 in 90 odstotki vseh antibiotikov, pa je v bolnišnicah raba antibiotikov bolj skoncentrirana, pravi Čižman in dodaja, da so zato bolnišnice zlasti na intenzivnih oddelkih "epicenter nastajanja odpornih bakterij".
Tako se že danes dogaja, da so tudi v Sloveniji bolniki, pri katerih povzročitelj okužbe ni več občutljiv za noben antibiotik. V kakšni meri se bo ta težava razširila, je po besedah Beovićeve težko reči, odvisno je tudi od bolnišnične higiene in kako bodo v uporabo prihajali novi antibiotiki. Nekaj upanja pa dajejo popolnoma novi pristopi k zdravljenju.
Čižman zato bolnikom polaga na srce, naj od zdravnika ne zahtevajo antibiotika. Če ga pa dobijo, naj dosledno upoštevajo navodila. Boevićeva dodaja, da morajo bolniki od zdravnika terjati odgovor, zakaj jim je predpisal antibiotik.
Nevarna pa ni samo nesmotrna uporaba antibiotikov v humani medicini, ampak tudi v veterini. "Če veliko predpisujete antibiotike v veterini, pride do selekcije teh bakterij pri živalih in se jih potem prenese na človeka," je pojasnil Čižman in kot primer navedel bakterijo, ki povzroča okužbe sečil.
