Kako naj bi Lovšin in Škrabec dvigovala Intereuropine milijone

Na koprskem sodišču se je včeraj po osmih letih od ovadbe le začela glavna obravnava za nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina, ki je obtožen, da je z investicijo v logistični terminal v Čehovu v Rusiji zlorabil položaj in drugim omogočil veliko premoženjsko korist. Lovšin obtožbe zavrača in trdi, da ni storil nič nezakonitega. Bolj kot sam začetek glavne obravnave in Lovšinovo zanikanje krivde pa je zanimiva navedba iz obtožnice, da so Andrej Lovšin, Aleksander Konstantin Belousov, Janez Škrabec in Jozo Dragan urgirali pri liechtensteinskih oblasteh, naj koprskemu tožilstvu in sodišču ne posredujejo podatkov o pooblaščencih in prometu na bančnem računu v Vaduzu, na katerega je Intereuropa nakazala del kupnine za trikrat preplačana zemljišča v Čehovu.

»Pri liechtensteinskih pravosodnih organih so posredovali ne samo Andrej Lovšin, ampak tudi Janez Škrabec, Aleksander Belousov in Jozo Dragan, čeprav je bilo zaprošenim pravosodnim organom jasno sporočeno, da se postopek vodi le zoper Andreja Lovšina. Če podatki za obdolženca ne bi bili obremenjujoči, se sam ne bi tako vneto zavzemal za to, da jih tukajšnje tožilstvo ne pridobi, temveč bi bil prej zainteresiran za to,« je med drugim zapisano v obtožnici, ki so jo včeraj prebrali na sodišču. Lovšinova obramba je takšno navedbo v obtožnici označila za nekorektno in neresnično.

Po podatkih, ki jih hranimo v uredništvu, je Intereuropa na račun LGT Bank v Liechtensteinu nakazala 24,9 milijona evrov. S tega računa so nato po naših podatkih 3,4 milijona prenakazali na ruski transakcijski račun Aleksandra Belousova, 21,5 milijona evrov pa na račun podjetja IST International Sastrade AG (v lasti Janeza Škrabca in Joza Dragana), odprtega pri Swissfirst Bank v Vaduzu. Kupnina za zemljišča v višini 21,5 milijona evrov je na račun podjetja IST International Sastrade AG prišla aprila 2007, po naših podatkih pa so Lovšin, Škrabec in Dragan v naslednjih dveh mesecih ves denar dvignili s tega računa.

Po naših podatkih naj bi šlo tako: Prvi dvig gotovine 16. aprila 2007 opravi Janez Škrabec, ki dvigne 500.000 evrov. Le deset dni zatem 125.000 evrov v gotovini dvigne Jozo Dragan, istega dne pa s tega računa nakažejo 7,3 milijonov evrov na račun družbe Trogir Foundation, ki naj bi jo obvladoval Jozo Dragan. Četrtega maja 2007 novi milijon v gotovini ponovno dvigne Škrabec, konec meseca maja, natančneje 29. maja 2007, pa dvig opravita tako Škrabec kot Andrej Lovšin – Škrabec po naših podatkih dvigne 1,1 milijona evrov, Lovšin pa milijon. Že dan kasneje se z računa družbi Eastwest development SA, ki naj bi bila v lasti Joza Dragana in Janeza Škrabca, nakaže še dodatnih 4,5 milijona evrov, zadnja transakcija pa se zgodi 18. junija 2007, ko se še zadnjih šest milijonov evrov iz računa nakaže na podjetje Intrade Establishment, ki naj bi jo obvladoval Janez Škrabec.

Če torej povzamemo, naj bi Škrabec aprila in maja dvignil 2,6 milijona evrov, Lovšin milijon, Dragan pa 125.000 evrov, ostali denar so dobile družbe v lasti Škrabca in Dragana. Lovšin naj bi tudi iz računov teh podjetij dobil nekaj milijonov, skupaj okoli 8 milijonov.

Na novinarsko vprašanje, zakaj na zatožni klopi ni Janeza Škrabca, ki naj bi se pri gradnji logističnega centra v Čehovu najbolj okoristil, saj je ves projekt izvajalo in gradilo prav njegovo podjetje Riko skupaj s hčerinskimi podjetji, na tožilstvu odgovarjajo, da za Škrabčev pregon ni utemeljenega suma. Tudi Andrej Lovšin o vpletenosti Janeza Škrabca ne želi več govoriti, čeprav je ob začetku investicije v Čehovu ponosno razlagal, da se je o poslu dogovoril s Škrabčevim podjetjem Riko, Škrabec pa je Lovšinu celo zagotavljal, da bo sam prevzel naložbo, če bi se kar koli zalomilo. Spomnimo, da je Lovšin v gradnjo tega terminala mimo vednosti nadzornega sveta vložil bistveno več denarja, kot bi smel, naložba se je z začetnih 46 milijonov evrov na koncu podražila za skoraj sto milijonov in ogrozila obstoj koprskega logističnega podjetja. Med drugim je Intereuropa zemljišča po trikrat višji ceni kupila od takratnega direktorja hčerinske družbe Rika Konstantina Belousova, del kupnine pa nakazala na račun v Liechtenstein.

Lovšin pojasnjuje, da je bila takšna zahteva prodajalca in da so to morali storiti, sicer bi posel padel v vodo. Zanika, da bi si potem milijone z računa v Liechtensteinu razdelili z Janezom Škrabcem in Jozom Draganom. Prav tako zanika, da naj bi si s tistim denarjem poplačal kredite, ki jih je najel za nakup nepremičnin. Izredni davčni nadzor je pri Lovšinu prav v letih, ko je bil prvi mož Intereurope, ugotovil za 1,6 milijona evrov prihodkov nepojasnjenega izvora, Lovšin pa je po ugotovitvah davčnega nadzora ravno v letu 2007, ko je kupnina romala na liechtensteinski račun, v večjih zneskih poplačeval milijonski kredit pri NLB. Lovšin trdi, da naj bi ta denar v gotovini dobival od bosanskega podjetnika Mladena Grubešića, za katerega naj bi kupoval delnice Intereurope. A pri tem na Grubešićevo ime ni nikoli kupil prav nobene delnice. Proti Lovšinu poteka tudi tožba države za odvzem premoženja nezakonitega izvora, odškodninsko pa njega in njegovo takratno upravo toži tudi Intereuropa za 37 milijonov evrov.

Koprsko tožilstvo in koprsko sodišče torej še čakata na uradna pojasnila iz Liechtensteina, ki bi jima pomagala razvozlati številne sume. Vodja koprskega tožilstva Slavko Ožbolt pojasnjuje, da omenjeni podatki sicer niso ključni za obtožnico, saj je ta že pravnomočna, bi pa ti podatki lahko pojasnili denarni tok. Vprašanja, ali obstajajo sumi, da sta bila Lovšin in Škrabec pooblaščenca na tem računu, ni želel komentirati. V uradu predsednice koprskega okrožnega sodišča o prošnji za izročilo podatkov o bančnem računu pojasnjujejo, da so jim iz Liechtensteina sporočili, da so decembra lani opravili narok in da je zastopnik stranke imel ugovore in pripombe, zato je dobil nov rok za oddajo mnenja. Na koprskem sodišču ob tem dodajajo, da bodo za pomoč prosili tudi organ EU za pravosodno sodelovanje Eurojust, če njihovi prošnji v doglednem roku ne bo ugodeno.