Danes bodo na ustavnem sodišču obravnavali pobudo nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina in članov njegove družine. Ti skušajo izpodbiti tožbo za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, hkrati pa napadajo ustavnost zakona, na podlagi katerega bi lahko izgubili skoraj dva milijona evrov premoženja.
Na čem so Lovšinovi utemeljili svojo pobudo, za zdaj ni znano. Po dostopnih informacijah pa izpodbijajo tako samo tožbo kot začasno zavarovanje na njihovem premoženju. Predlagali so tudi absolutno prednostno obravnavo zadeve. Gre sicer že za drugo pobudo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v manj kot letu dni. V začetku leta jo je vložil Rajko Janša, brat prvaka SDS Janeza Janše. Ta se je pritožil na odredbo o začetku finančne preiskave, ki je bila podlaga za preiskavo premoženja predsednika SDS in članov njegove družine. Ustavno sodišče je to pobudo zavrglo.
Tožbo proti Lovšinu je sicer v imenu države vložilo specializirano državno tožilstvo, ki je že pred tem proti njemu vložilo obtožnico zaradi zlorabe položaja pri projektu logističnega centra Čehov v Rusiji. V času, ko je Lovšin predsedoval upravi Intereurope, je ta pomembno preplačala naložbo. Nakup zemljišč in gradnja sta jo stala okoli 140 milijonov evrov, kar jo je skoraj pahnilo na rob likvidnosti, nazadnje pa je terminal prodala za 45 milijonov evrov. Zaradi tega je Intereuropa že vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjo upravo v vrednosti kar 37 milijonov evrov.
Milijoni nepojasnjenih prihodkov
Kasnejša preiskava je razkrila, da je pomemben del kupnine za zemljišče v Rusiji, okoli 25 milijonov evrov, končal v Liechtensteinu na računu tamkajšnjega podjetja v solasti lastnika Rika Janeza Škrabca. Lovšin je po ugotovitvah tožilstva skoraj hkrati domnevno nezakonito kupil pet nepremičnin v Portorožu in Ljubljani, skoraj 50.000 delnic Intereurope, nov osebni avtomobil volkswagen eos in več drugega premoženja. Večino tega je nato prepisoval na mamo in hčer. Tudi Finančna uprava RS (Furs) je med opravljenim izrednim davčnim nadzorom za obdobje med letoma 2006 in 2010, torej v času, ko je Lovšin vodil Intereuropo, pri njem odkrila za 1,6 milijona evrov prihodkov, ki jih ni znal prepričljivo pojasniti. Lovšin naj bi se v zagovoru skliceval na podjetnika iz BiH, ki da naj bi mu posodil denar za nakup delnic, tega pa osebno prenašal čez mejo. Inšpektorji mu niso verjeli.
Čeprav je od spornih poslov v Rusiji minilo več kot osem let, že davnega leta 2008 pa je policija proti nekdanjemu prvemu možu Intereurope vložila kazensko ovadbo, se sojenje do danes sploh še ni začelo. Zaradi Čehova je bil decembra lani izveden predobravnavni narok, vendar sodišče iz za zdaj neznanih razlogov še ni razpisalo glavne obravnave. Na pojasnila okrožnega sodišča v Kopru še čakamo, iz zakona pa izhaja, da bi moralo to storiti najkasneje v dveh mesecih.
