V pogajanjih med stavkajočimi policisti in vlado si vsi želijo čimprejšnji konec stavke in podpis sporazuma. Tako vsaj vsi vpleteni govorijo naglas in dodajajo, da se stališča zbližujejo. Glede na zadnjo afero z zasedo ministru Koprivnikarju pa obstaja vprašanje, v kolikšni meri bo ta madež vplival na končni dogovor in hitrost njegove sklenitve. Tudi zato, ker Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS), ki se je znašel v disciplinskem in predkazenskem postopku, za nameček ostaja v pogajalski skupini. To utegne zamajati verodostojnost pogajanj.
Osebno mnenje ni pomembno
Predsednik drugega policijskega sindikata, starejšega in večjega Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Radivoj Uroševič se je takoj po izbruhu afere distanciral od dejanj SPS in njihovega predsednika Zorana Petroviča, vendar poudarja, da je uspešen zaključek pogajanj v tem kontekstu daleč najpomembnejši. »Če vladna pogajalska skupina povabi oba sindikata, pač oba prideva. Mi nimamo vpliva, kdo bo povabljen. Tudi moje osebno mnenje v tem oziru ni pomembno. Sem javni uslužbenec, ki sem trenutno predsednik sindikata in pooblaščen za pogajanje,« nam je včeraj pojasnil Uroševič, ki se bržkone zaveda, da je na kocki preveč, da bi v razgretih okoliščinah kdor koli še prilival olja na ogenj. Tudi na pogajanjih so se do zdaj vsi vpleteni menda zadržali komentiranja Koprivnikarjeve zasede in se strogo držali le strokovnih argumentov.
»Mislim, da ima vlada, še posebno njen finančni minister Dušan Mramor, na sebi najmanj tako težko breme kot SPS, če jim bo to dokazano. Sodnega epiloga v policijski zadevi še ni, pri Mramorju pa je pri dodatkih za pripravljenost šlo za zavestno krajo, za katero se je tudi uradno že potrdilo, da zanjo ni bilo ustrezne pravne podlage,« pa ocenjuje predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Konrad Kuštrin, ki je s Petrovičem v preteklosti že sodeloval. Predvsem glede teženj, da bi morali biti posamezni poklici obravnavani posebej in ne zgolj kot običajni javni uslužbenci.
Izgubljanje živcev ima lahko sistemske posledice
Tako notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar kot tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta v zadnjih dneh poudarila, da bodo pogajanja potekala korektno ter da afera ne sme imeti vpliva na vsebino. Koprivnikar je policiste vzel v bran celo do te mere, da je v nasprotju z generalnim direktorjem policije Marjanom Fankom, ki je napovedal celo možnost odstopa od kolektivne pogodbe, umiril žogico z izjavo, da po njegovem mnenju zadnja afera ne bi smela biti razlog za tako drastičen ukrep. Tudi dr. Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede se strinja, da vlada in oba sindikata v pogajanjih drug drugega ne morejo poljubno izbirati, temveč so si usojeni. Čeprav je SPS izgubil kar precej točk legitimnosti, je po mnenju Lobnikarja edino prav, da se vlada korektno pogaja z obema sindikatoma, tudi s Petrovičem. »Vlada se vsaj potiho zagotovo zaveda, da je tudi sama s svojo nezavzetostjo spodbudila te sindikaliste. To, kar so sindikalisti (vodstvo SPS, op. p.) nato naredili, je seveda popolnoma nesprejemljivo, ampak del krivde za celotno stanje je tudi na vladi,« meni Lobnikar, ki dodaja, da se morajo prav vsi vpleteni zavzemati za čimprejšnji dogovor. Da se ta zgodba dokončno zaključi. »Tudi običajni državljani si lahko to želimo. Ne samo, da ljudem začnejo popuščati živci in da je to, kar nato storijo, celo kaznivo, takšni dogodki imajo posledice na delovanje celotnega sistema. To vpliva na odnose znotraj policije in na odnose med politiko in policijo,« pravi Lobnikar, ki si želi, da bo spor čim prej končan, dogovor dosežen, nato pa bi bilo po njegovem treba pomembnejše dosežene spremembe zapisati tudi v kolektivno pogodbo ali celo v zakonodajo. Sicer se tovrstni dogovori v Sloveniji prehitro sesujejo v prah.
