»Razkritje želenih podatkov o višini celotnega dodatka za stalno pripravljenost, ki so ga prejeli g. Tekavčič, g. Mramor in g. Smonig, kot tudi posredovanje internega pravilnika in pravnega mnenja o upravičenosti izplačevanja dodatka, bi povzročilo veliko več škode sami instituciji in njenim zaposlenim kot pa koristi, ki bi jo s tem imela splošna javnost«. Tako piše v odločbi, s katero je ekonomska fakulteta (EF) oziroma njena dekanka Metka Tekavčič zavrnila zahtevek Dnevnika po razkritju informacij v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.
Objava podatkov škodljiva za EF
Če bi zahtevku ugodili, bi se po mnenju vodstva javnost seznanila z informacijami, »ki niso več aktualne niti ažurne glede na trenutni potek tako medijskega kot institucionalnega obravnavanja upravičenosti do izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost v javnem sektorju«. Poleg tega pa naj bi objava zahtevanih podatkov brez »predhodne presoje, vrednotenja, katere ukrepe in rešitve pri odpravi pomanjkljivosti je v tem obdobju sprejela EF«, fakulteti povzročila škodo in – zaradi obilice dela – motnje pri fakultetni dejavnosti.
Argumenti, s katerimi je EF zavrnila Dnevnikov zahtevek, so najmanj nenavadni. Vodstvo ekonomske fakultete očitno meni, da lahko kar samo odloča, katere informacije potrebuje javnost in kdaj ter tako pravzaprav opravlja funkcijo medijev. Povedno je tudi dejstvo, da je pristojna služba za komuniciranje z javnostmi naše zahteve sprva zavračala s povsem drugimi argumenti.
»Tajni« pravilnik
Najprej so (napačno) trdili, da so vse zahtevane informacije že posredovali javnosti na novinarski konferenci. V kasnejših dopisih so nekatere naše zahteve ignorirali, druge pa zavrnili – z različnimi argumenti. Koliko so natančno v vseh letih prejemanja dodatka dobili nekdanji dekan Dušan Mramor, dekanka Metka Tekavčič in nekdanji tajnik EK Marjan Smonig, nam niso želeli sporočiti zato, ker da je bila javnost o tem že obveščena. Pravnega mnenja, na podlagi katerega naj bi izplačevali dodatek, nam niso poslali zato, ker da ga ni v evidencah, pravilnika pa zato ne, ker da je interni akt EF. Glede zahtevanega seznama prejemnikov dodatkov so nam sporočili le, da ga ne bodo posredovali medijem. Zakaj ne, niso zapisali.
Glede naših drugih zahtev sploh niso odgovorili. Med drugim smo jih na primer vprašali, kdo je pripravil pravilnik in ali so prejemniki dodatka v času pripravljenosti opravili delo, za katero so nato prejeli plačilo, kdo in za kakšno delo. Kar zadeva izplačila, dodajmo, da smo zahtevali podatke o izplačanih dodatkih za vsa leta, v katerih so jih zaposleni prejemali (poleg omenjenih tudi ministrica Maja Makovec Brenčič).
Ker nam EF ni posredovala zahtevanih informacij po ZDIJZ, smo se pritožili zaradi molka organa pri informacijskem pooblaščencu. Ta je nato EF poučil, da ne zadošča, če medij usmeri na določeno spletno stran (oziroma na novinarsko konferenco), temveč mu mora pisno odgovoriti na zastavljena vprašanja, v primeru zavrnitve pa izdati odločbo. To je nato vodstvo EF tudi storilo, zato se bomo na tako odločbo pritožili. V času od vložitve zahtevka so nekateri podatki sicer res postali javni, a nekatera vprašanja so še vedno neodgovorjena.
