Senat ljubljanske fakultete za družbene vede je predlani (2014) zaradi slabega finančnega položaja zavoda občutno skrčil število kontaktnih ur za študente. Dva programa sta izgubila celo več kot 10 odstotkov vseh ur predavanj, vaj in seminarjev. Kljub tovrstni okrnitvi študijskih programov so na fakulteti konec minulega leta našli dobrih 50.000 evrov za napredovanje desetih strokovnih delavcev in izplačilo položajnih dodatkov vsem predstojnikom kateder. Napredovanja, za katera bo letos potrebnih 23.000 evrov, je tik pred iztekom mandata odobril bivši dekan Bojko Bučar. Za izplačevanje položajnih dodatkov, za katere bo fakulteta letos namenila 30.156 evrov, pa so se odločili konec lanskega leta, ko je FDV vodil novi dekan Rado Bohinc.
Vodstvo FDV v omenjenih plačnih poviških ne vidi nič spornega. O napredovanjih strokovnih delavcev na FDV pojasnjujejo, da so bila ta predvidena s kadrovskim načrtom za lani, sploh pa da je šlo le za premestitve in ne za novo sistemizirana delovna mesta. Zagotavljajo tudi, da bodo enak znesek, kot je potreben za višje plače deseterice, privarčevali z ugodnejšimi nadomestnimi zaposlitvami. Redna napredovanja za vse skupine zaposlenih – po sprostitvi Zujfa – bodo fakulteto stala še 190.000 evrov na leto.
Glede položajnih dodatkov, ki bodo vodjem kateder prvič obračunani ta mesec, na FDV poudarjajo, da gre za zakonsko obvezo in da je dodatke odobril upravni odbor fakultete. Sredstva naj bi zagotovili »z dodatno stroškovno optimizacijo na področju materialnih stroškov fakultete«. Trdijo tudi, da s tem ne bodo »v nikakršnem obsegu« posegli v izvajanje pedagoške dejavnosti.
Profesorja na FDV in nekdanja ministra za izobraževanje Igor Lukšič in Jernej Pikalo menita prav nasprotno. »Jasno je, da gre za prerazporejanje sredstev iz študijskega procesa v administrativno-organizacijsko polje na fakulteti. Vse to iz zaloge zmanjšanega števila ur v vseh programih,« sta zapisala v pismu, ki sta ga nedavno naslovila na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Prepričana sta, da je senat FDV s krčenjem kontaktnih ur za študente ravnal protizakonito, postavil študente različnih programov v neenakopraven položaj in ogrozil kvaliteto študija, kot jo zagotavljajo akreditirani študijski programi.
Šest predmetov ob skoraj polovico ur
Vodstvo FDV ne skriva, kakšni motivi so jih vodili pri rezanju ur. »S krčenjem kontaktnih ur,« priznavajo, »smo privarčevali dobrih 200 tisočakov na leto.« Dodatna težava je v tem, da so programe rezali zelo različno. Nekaterim so vzeli »le« dobrih pet odstotkov ur, dva programa pa sta jih izgubila več kot deset odstotkov. To sta analitska sociologija in politologija – študije politike in države, kar je zlasti prizadelo Lukšiča in Pikala, ki predavata v programu politologija in sta bila zaradi skrčenih predavanj tudi ob del plače.
Kako radikalno je bilo prvotno rezanje, pokaže tudi podatek, da je šest predmetov, ki so prej imeli po 60 ur, po rezanju imelo le še od 30 do 39 ur, štirim je ostalo od 40 do 44 ur, dvanajstim pa od 45 do 49 ur. Pri enem predmetu so se študentje morali zadovoljiti le s 30 urami seminarja, 30 ur predavanj pa so črtali. Pri nekem drugem premetu so jim od 30 ur predavanj pustili tri. Profesorja sta prepričana, da je šlo za povsem arbitrarno odločitev vodstva FDV, ki jo je nato potrdil senat fakultet, za njim pa še senat univerze.
»Odpisovanje ur ni bilo sprejeto po akademskih kriterijih, z upoštevanjem avtonomije nosilca, kar je temelj avtonomije univerze. Kriterij je bil le politična večina v senatu,« sta v januarskem pismu Nakvisu zapisala Lukšič in Pikalo, ki sta se že lani obrnila na senat UL, Lukšič pa tudi na ministrstvo za izobraževanje.
Svet agencije si je premislil
Ministrico Majo Makovec Brenčič je zaprosil za preučitev ravnanja FDV in posledic krčenja ur na zniževanje kakovosti študija v Sloveniji. Ministrica je dopis nemudoma posredovala Univerzi v Ljubljani in jo pozvala, naj se do zapisanega opredeli. Rektor Ivan Svetlik je prav tako nemudoma odgovoril, da bodo navedbe preučili in z ugotovitvami seznanili ministrstvo. A potem je vse potihnilo. In ker se univerza več kot dva meseca ni oglasila (odgovorili so šele novembra), je ministrstvo Nakvisu poslalo pobudo za izvedbo izredne evalvacije zoper FDV. Po mnenju bivših ministrov so se tako poskušali znebiti svoje odgovornosti za zakonitost v visokem šolstvu. Svet agencije, ki je pobudo obravnaval septembra lani, je ugotovil, da je prijava upravičena.
A nato se je tudi na Nakvisu zapletalo. Ker izredna evalvacija fakultete po zakonu ni mogoča – mogoča bi bila le za vso univerzo – so se odločili, da bodo evalvirali programe; v celoti naj bi jih v precep vzeli 19. Nato si je svet agencije premislil. Dekan FDV Rado Bohinc, ki je na nekem sestanku na agenciji priznal, da se prijavljene nepravilnosti »nanašajo kvečjemu na dva študijska programa«, je dokazoval, da omenjeno krčenje kontaktnih ur ni prizadelo študentov. Tudi univerza je do konca zagovarjala stališče, da je »prerazporeditev« ur (na račun krčenja ur naj bi se namreč povečal delež individualnega dela študentov) le »manjša sprememba«, za katero soglasje sveta agencije ni potrebno.
Svet Nakvis se je na koncu, kot kaže, sprijaznil z zagotovili fakultete, da je spremembe sprejel senat FDV na podlagi pooblastila senata UL, da tako in tako poteka prenova vseh študijskih programov, in postopek evalvacije vseh študijskih programov ustavil. Izjema je bil program politologija – študije politike in države, saj so, kot je razvidno iz zapisnikov sveta, edino za ta program menili, da še obstaja sum za večje kršitve pri njegovi organizaciji in izvedbi. Izredna evalvacija tega programa še poteka.
Varčevalne ukrepe bodo omilili
Da so bila Lukšičeva opozorila vsaj deloma upravičena, kaže razplet seje senata FDV prejšnji mesec. Varčevalne ukrepe bodo v prihodnjem šolskem letu »omilili v delih, ki ogrožajo kakovostno izvajanje študijskega procesa«. Po novem bodo morali imeti vsi predmeti vsaj 50 kontaktnih ur. Lukšič in Pikalo z omenjenim sklepom nista zadovoljna. Vztrajata, da bi morali imeti vsi predmeti s petimi kreditnimi točkami tudi 60 ur predavanj, vaj in seminarjev. Navsezadnje so se študentje v tak program vpisali.
Ranka Ivelja, Meta Roglič
