V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so se pridružili opozorilom številnih drugih sindikatov, da finančni minister Dušan Mramor zaradi afere z dodatki in posledično izgube kredibilnosti ne more biti več partner v socialnem dialogu. Ob tem ga pozivajo, naj ves denar, ki ga je prejel v okviru dodatkov za stalno pripravljenost, vrne z obrestmi vred, predsednika vlade Mira Cerarja pa opozarjajo, da je s tem, ko ni sprejel ponujenega odstopa, prevzel odgovornost za posledice, ki jih bo prineslo Mramorjevo vztrajanje na položaju.
»Vsem javnim uslužbencem, predvsem pa gasilcem, policistom, vojakom in zaposlenim v zdravstvu je v posmeh razkritje, kako so si akademske elite v času največje krize brezsramno višale svoje plače,« je bil na tiskovni konferenci kritičen David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije. Poklicni gasilci so po njegovih besedah ogorčeni, da jih je ravno Mramor v težkih pogajanjih prepričeval, da bi sprostitev varčevalnih ukrepov na področju plač pomenila hudo breme za javne finance. Podobno opozarjajo v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. »Že dolga leta smo kadrovsko podhranjeni in se odrekamo vsemu, kar nam pripada, pri čemer članom ves ta čas pojasnjujemo, da je to za dobrobit države,« je bil jezen predsednik sindikata Aleksander Jus.
Tako na področju poklicnega gasilstva kot tudi zdravstva in socialnega skrbstva bi bili dodatki za stalno pripravljenost v marsikaterem primeru upravičeni in dobrodošli, pravita sogovornika, a se le redko izplačujejo.
Vedno pripravljeni, izjemoma plačani
Jus pojasnjuje, da je bil po njihovih podatkih lani izplačan dodatek za stalno pripravljenost za samo en dan, ko se je v mariborski bolnišnici pokvaril srčni rentgen, zaradi česar so morali reševalci bolnike s sumom na srčni zastoj nemudoma prepeljati v Celje ali v Ljubljano. »Čeprav so se zaposleni načeloma ves čas pripravljeni odzvati na klic nadrejenega, v primeru da je recimo treba nadomestiti kolega na bolniški, za takšno pripravljenost ne dobijo niti centa. Dodatek se lahko izplača samo v primeru, ko se zaradi nujnih situacij predvideva, da bo zaposleni tudi dejansko vpoklican.« V teh primerih stalno pripravljenost odredi delodajalec oziroma nadrejeni, dodatek pa se izplačuje za dejanski čas takšne pripravljenosti po postavkah, ki so določene v kolektivni pogodbi. Zdravnik specialist, ki dela na področju urgentne medicine, tako lahko dobi največ 3,49 evra bruto na uro, diplomirana medicinska sestra v reševalnem vozilu pa 2,48 evra bruto na uro.
Na področju poklicnega gasilstva stalno pripravljenost odrejajo samo v manjših poklicnih enotah, ki so kadrovsko podhranjene, pa pojasnjuje Švarc. Samo tako namreč lahko zagotovijo, da se ob morebitni večji intervenciji odzove dovolj gasilcev. »Če torej gasilec opravi med 50 in 70 ur in za vsako dobi med 60 in 70 centov, na mesec iz tega naslova prejme 50 ali 60 evrov,« pravi sindikalist in dodaja, da je to zelo daleč od zaslužkov, ki so jih za stalno pripravljenost prejemali nekateri vodstveni kadri na fakultetah.
Gasilci se odzovejo v 80 odstotkih
V večjih enotah stalne pripravljenosti in s tem povezanih dodatkov medtem ne poznajo, saj se ob intervencijah prostovoljno javi dovolj zaposlenih. »Klic se lahko zgodi kadar koli. Čeprav se gasilci zunaj svojega delovnega časa niso dolžni odzvati, se to zgodi v približno 80 odstotkih primerov,« še dodaja Švarc.
Slutijo prednost v pogajanjih
Ogorčenje sindikatov bo nedvomno močno vplivalo tudi na prihajajoča pogajanja v javnem sektorju. »Minister Mramor je kot privrženec neoliberalnih vrednot od vseh drugih zahteval zategovanje pasu, hkrati pa sam ravnal diametralno nasprotno,« opozarja Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Nadaljevanje varčevalne politike, ki jo zahteva tudi reformni program, bo po njegovem zelo oteženo, saj bodo sindikati zahtevali, da se jim vse povrne že pri plačah za leto 2017.
Da so sindikati zdaj pravzaprav v veliki prednosti, meni tudi Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides, ki že v tem mesecu začenja pogajanja o novi kolektivni pogodbi ter standardih in normativih v zdravstvu. »Ob takšni ignoranci, sprenevedanjih in lažeh, ki so si jih privoščili v vladi, bomo lahko tej prašičji farmi na vsakih pogajanjih servirali etiko.«
