Po luknjastih in nezadostnih pojasnilih finančnega ministra Dušana Mramorja o tem, zakaj je kot dekan ekonomske fakultete leta 2008 uvedel nezakonite dodatke za stalno pripravljenost in koliko jih je prejel sam, se vrstijo pozivi k njegovemu odstopu. Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je medtem zaostril retoriko do podpisnikov protestne izjave.
Več kot sto zaposlenih na ljubljanski in mariborski univerzi je namreč ob razkritjih glede izplačevanja dodatkov izrazilo zaskrbljenost, da vodstvo univerze spornih ravnanj »ne razrešuje pravočasno in na primeren način«. Ob tem so vodilne, »ki so neposredno vpleteni ali so opustili dolžna ravnanja«, pozvali, naj s svojim odstopom omogočijo, da se začne proces razčiščevanja.
Svetlik si, kot kaže, želi razčiščevanje ohraniti za zaprtimi vrati. »V profesionalnih skupnostih, kot je univerzitetna, že stoletja velja, da se odprta vprašanja in nesoglasja rešujejo znotraj skupnosti,« je zapisal v pismu zaposlenim in študentom. »Pobudniki izjave za notranjo razpravo so to že v začetku postavili v javni prostor. Na tak način zagotovo ne bomo prispevali k družbenemu ugledu univerze, ki je domnevno skrb pobudnikov.« Svetlik je še opozoril, da tistih, za katere ni dokazano, da so nezakonito ravnali, ne gre obtoževati ali ukrepati proti njim. Študentskemu društvu Iskra pa se zdi absurdno, da rektor sklicevanje na nedokazano nezakonitost ravnanj uporablja za utišanje legitimne kritike zaposlenih.
Mramorju v petih letih 45.000 evrov?
Na univerzi bodo zagotovili vrnitev nezakonito izplačanih sredstev za stalno pripravljenost, a le za zakonsko določenih zadnjih deset mesecev, zaradi česar v marsikaterem primeru skupna vsota prejemkov ostaja skrivnost. Po nekaterih, sicer nepreverjenih podatkih, naj bi Mramor od leta 2008 do leta 2013 dobil slabih 45.000 evrov bruto. Njegov tajnik Marjan Smonig pa od leta 2008 do 2014 41.500 evrov bruto. Takih, ki so si plačo okrepili za več deset tisoč evrov, naj bi bilo še nekaj.
»Če se spomnimo, da je Mramor kot dekan dodatek prejemal v času, ko je javno govoril, da je treba plače v javnem sektorju znižati, v isti sapi pa si je z nezakonitim dodatkom za enega »minimalca« izboljšal svojo plačo, mu kaj dosti kredibilnosti ni ostalo,« opozarjajo v sindikatu vzgoje in izobraževanja. Premierja Mira Cerarja zato pozivajo k razmisleku, saj da bo Mramor na bližajočih se pogajanjih s sindikati težko zagovarjal restriktivno politiko plač in odrekanje javnega sektorja.
Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je poudaril, da so ministrovi nastopi in opravičevanja »žaljivi do delavk in delavcev zasebnega in javnega sektorja, ki so v petih letih privarčevali 1,5 milijarde evrov na področju plač in drugih prejemkov«.
