Lahko si skušamo pojasniti, kaj je povzročilo takšen preplah med vlagatelji, vendar pravega odgovora ni. Najbolj pogosto se kot razlog za četrtkovo razprodajo delnic omenja izjava, da prihodnja nižanja obrestnih mer s strani ECB niso verjetna. Narašča prepričanje o tem, da so ECB in centralne banke nasploh izgubile sposobnost, da bi zagnale gospodarsko rast, kar se posledično odraža na reakcijah investitorjev. Do petka so se strasti precej umirile, borzni indeksi pa so več kot nadoknadili zaostanek iz četrtka in končali trgovalni dan močno v pozitivnem območju.
Če na kratko povzamemo, so predstavljeni ukrepi ECB precej bolj agresivni, kot je bilo pričakovano. Znižali so vse tri obrestne mere. Ključna obrestna mera, po kateri si banke sposojajo likvidnostna sredstva, je znižana na nič odstotkov. Marginalna obrestna mera po novem znaša 0,25 odstotka, obrestna mera za depozit bank čez noč pri ECB pa je nižja še za 10 bazičnih točk in znaša –0,4 odstotka. Še bolj je odmevalo povečanje mesečne kvote za nakup obveznic s 60 na 80 milijard evrov, presenečenje pa je, da tokrat odkupi vključujejo tudi podjetniške obveznice. Predstavljen je bil tudi nov program TLTRO, ki predstavlja dolgoročna posojila ECB komercialnim bankam po ničelni obrestni meri, da bi spodbudili posojilno aktivnost.
Na papirju so vsi ti ukrepi fantastični in bi morali v normalnih okoliščinah povzročiti pravo borzno evforijo. Problem je v tem, da so stimulativni ukrepi centralnih bank v funkciji že dolgo časa, želenih rezultatov v realnem gospodarstvu pa ni. Podjetja so že do sedaj imela dobro spodbudo, da se zadolžujejo in namenjajo denar investicijam, saj je obrestna mera na zgodovinsko nizkih nivojih. Apetiti za investicije podjetij pa so nizki zaradi šibke in negotove ekonomske situacije. Ni torej razlog samo, da banke ne posojajo, ampak da (zdrava) podjetja posojil niti nočejo. Samo čas bo pokazal, če bo s tokratnimi ukrepi ECB kaj drugače, mnenje finančnih trgov pa je za zdaj precej zadržano.
