S predlogom se lahko strinjamo ali pa mu nasprotujemo. To niti ni pomembno. Pomembno je, da se o tem pogovarjamo in javno razpravljamo o uporabnosti ter smiselnosti tehnologij, za katere se po svetu že porajajo prvi dvomi glede učinkovitosti, uporabnosti in koristnosti.
Vzemimo na primer taserje. Poročilo policije v Los Angelesu sicer pravi, da je uporaba teh naprav v porastu, a da so hkrati bolj neučinkoviti. Da pri uporabi velikokrat zatajijo, opozarja več virov. In da se velikokrat zgodi, da taserje ustavijo že oblačila.
Tudi letalniki (droni, troti), ki so omenjeni kot možno sredstvo za nadzor državne meje, niso tako učinkoviti, da bi z njimi lahko rešili vse težave, s katerimi se ukvarjajo varuhi meje. Ameriška policija na meji z Mehiko recimo opozarja, da so jih večkrat »pohekali« mehiški karteli , da niso vredni svojega denarja in da bi bilo program najbolje ukiniti.
Potem je tukaj še ostala tehnična oprema, kot je na primer lovilec IMSI, ki ga je policija kupila že leta 2004 (in nato še enega 2009) in še danes sploh niso zakoniti. Saj je res žalostno, da oprema sedaj že več kot deset let stoji v skladišču, a vseeno bi bilo potrebno razmisliti, kako bo to vplivalo na našo komunikacijsko zasebnost, kdo bo nadziral uporabo opreme in tako naprej. Navsezadnje se policija dosedaj ni ravno izkazala s transparentnim delovanjem na tem področju.
Skratka – do petnajstega marca imate čas javiti policiji, da naj resno premisli o novih predlogih. Lahko obvestite tudi Informacijskega pooblaščenca, pa državni zbor. O teh zadevah se čisto premalo pogovarjamo, dokler ni prepozno.
