Pred stotimi leti so ljudje živeli v povprečju nekaj več kot 40 let. Danes je povprečna pričakovana življenjska doba po lestvici ZN 67 let; najkrajša v južnoafriški državi Svazi (31,8 leta), najdaljša pa na Japonskem (82,6 leta). Slovenija je s 77,9 leta v povprečju EU, že leta 2050 pa naj bi se pričakovana življenjska doba pri nas dvignila na 86 let, 50 let kasneje kar na 91 let.
Na podaljševanje življenjske dobe vpliva več dejavnikov: od zvišanja ravni življenjskega standarda in izboljšanja življenjskega sloga pa do boljšega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev. Znanstveniki prihajajo do vedno novih odkritij, s katerimi naj bi v prihodnje premagali najhujše bolezni in pomembno podaljšali življenja. Z ameriške univerze John Hopkins so pred dnevi sporočili, da so ustvarili laboratorijski model človeških možganov, ki pomembno obeta na področju raziskav alzheimerjeve in parkinsonove bolezni. Center za raziskovanje raka Fred Hutchinson napoveduje revolucionarno zdravljenje krvnega raka z »živo« imunoterapijo, Ameriška agencija za zdravila in hrano FDA je dala zeleno luč za 3D tiskanje zdravil...
Popravljanje napak v celicah
Nevrodegenerativne bolezni medicina vse bolje razume. Lajša lahko njihove simptome in upočasnjuje njihovo slabšanje, ne zmore pa jih pozdraviti. Z večjim znanjem o njihovem nastanku so učinkovitejša zdravljenja vse bliže. Z njimi bi lahko bolezen, če bi jo le odkrili dovolj zgodaj, ustavili ali celo popravili škodo, ki jo je že povzročila, je pojasnil doc. dr. Blaž Koritnik z nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Eno od takšnih zdravljenj bi bilo lahko popravljanje napak v celicah. Prve poskuse takšnih zdravljenj, ko napako nadomestimo s pravilnim genetskim zaporedjem, lahko že spremljamo. Med zdravljenji, ki obetajo, je tudi zaviranje kopičenja napačnih beljakovin oziroma pomoč pri razgradnji teh beljakovin.« Kako hitro bodo učinkovita zdravljenja za demenco in druge nevrodegenerativne bolezni na voljo, je danes nemogoče napovedati – v najboljšem primeru bi se to lahko zgodilo že v nekaj letih, lahko pa bo do preboja minilo še nekaj desetletij. Po Koritnikovih besedah bo marsikaj odvisno tudi od tega, koliko bo družba pripravljena vlagati v napore, da bi te bolezni razvozlali in razvili zdravljenja zanje.
Zdravstveno stanje ljudi se lahko poslabša
Vendar ima podaljševanje življenjske dobe tudi svoje senčne plati. Fani Grabljevec, zdravnica v domu starejših občanov v Grosupljem, se boji, da se bo kakovost življenja ob podaljšani življenjski dobi spremenila na slabše. Slabši gmotni položaj bo privedel do velikega padca življenjskega standarda starostnikov, zadovoljstva v življenju bo vse manj. Zaradi podaljševanja starosti je v prihodnje, kot napoveduje Grabljevčeva, mogoče pričakovati vse več degenerativnih bolezni, povečanje ateroskleroze in z njo povezanih bolezni srca, ožilja, možganov. »Vse več je revnih ljudi, ki so brez virov preživljanja. Ti ljudje se prehranjujejo nezdravo, o zdravem življenju so slabše podučeni, nekateri tudi nimajo zdravstvenega zavarovanja, zato ne obiskujejo zdravnika... V prihodnosti se torej lahko zdravstveno stanje ljudi, zlasti tistih s socialnega dna, kljub napredku medicine zelo poslabša,« pravi Grabljevčeva.
