Slovenskim očetom posvečenih približno 150 glasbenih del, materam 600

Mama kot mamica in mati domovina

Zgolj ducat slovenskih glasbenih del ima v naslovu besedo ata, še približno 135 pesmi nosi v naslovu očeta, vsega nekaj pa besedo oča. Slovenskim očetom je torej posvečenih približno 150 glasbenih del. Na drugi strani so mame, mamice in matere, ki družno navržejo slabih 600 glasbenih del.

Nekaj jih je zimzelenih. Z Mamica je kakor zarja na čelu, ki velja za ponarodelo. To je skladba, ki je bržkone doživela največ priredb, večina pa jih je sledila izvirnemu besedilu, ki v prvi kitici pravi: »Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja, ko še v postelji se dete s sanjami igra.« In potem refren: »In zato nikdar mamice ne dam, eno le na širnem svetu mamico imam.« Besedilo za napev je napisal Franjo Neubauer, duhovnik in pesnik slovenskega rodu. Z avtorstvom glasbe je drugače oziroma podobno kot z Belo snežinko, ki jo je skomponiral Mario Kinel. Napeva se je domislil Ivan Matečič Ronjgov, pokojni hrvaški oziroma istrski skladatelj in muzikolog, ki je učiteljsko šolo obiskoval v Kopru. Gospodu se med drugim sicer pripisuje utemeljitev (na neki način avtorstvo) istrske tonske lestvice.

Mama, zlata mama v izvedbi tedaj 15-letnega Franja Bobinca je drugi standard. Komad je avtorski, napisal ga je Boris Kovačič, znan po svojem ansamblu (Ansambel Borisa Kovačiča), besedilo pa je spisal Dušan Velkaverh. Poleg besedila Moja mati zasedbe Big Ben, Dober dan, mama Helena v izvedbi Braca Korena je Velkaverh še avtor besedila za Mati, bodiva prijatelja, pesmi iz leta 1972, ki jo je zapel Oto Pestner. To je druga velika Pestnerjeva uspešnica. Leto prej je na Slovenski popevki odpel komad 30 let, ki je sicer bolj znan po refrenu: »To je bilo dekle črnih las in begavih oči...« To pa nikakor ni edino delo, s katerim se je Pestner loteval materinske tematike. To je zaznati vsaj še v skladbah Mati Evropa in Mati zemlja slovenska. Kot v pesmi Mati domovina, pod katero se je kot avtor glasbe in teksta sicer podpisal brigadir Tone Krkovič. Ta pa spet ni edini, ki se je podpisal pod ta komad. Tukaj so še Agropop, ki v pesmi Mati domovina pravijo: »Sonce večno bo sijalo na deželo našo malo, moja mati domovina, v mojem srcu si edina.«

Odrasli moški v naročju pregovorno šibke ženske

Kadar v glasbenem delu nastopa mati, gre praviloma za težjo oziroma resnobnejšo tematiko, kot kadar nastopa mami ali mamica. Nemara tudi po zaslugi Ivana Cankarja in Skodelice kave, čeravno kombinacija mame in kave ni nujno nezabavna. So tudi izjeme. V napevu Moja mati kuha kafe, ki ga je med drugimi obdelal Vlado Kreslin, besedilo pravi: »Moja mati kuha kafe, od samga cikorja, samo da je.« Ali: »Moja mati kuha kafe, od same rži, da vsa hiša smrdi.« Toda vseeno je tudi v pesmi Mati, bodiva prijatelja čutiti travmo, če pač ne gre zgolj za nespretnost. Sklepni del na primer pravi: »V ognju druge ljubezni tvoj otrok postaja mož, zadnjikrat vzemi me v naročje, mati, bodiva prijatelja.« Strogo gledano bi se dalo skladbo oklicati za pravzaprav »antimama komad«. Kajti gre za besedilo, v katerem se mamina (pregovorno večna) ljubezen lahko spremeni zgolj še v prijateljstvo. Tukaj pa je seveda še moment naročja. Predstava o približno 80-kilogramskem odraslem moškem v naročju pregovorno šibke ženske.

V besedilih o materah pisce besedil v prizadevanju ubesediti moč materinske ljubezni rado zanese in zdi se, da je pri nemalo hitih k uspešnosti pripomogla prav materinska popustljivost. Pri poslušanju, seveda. »Kako naj jem, kako naj spim, kako naj v svetu tem živim, da srečen bom, sanjala si, želela lepe mi stvari in dala si mi vse in več, samo da bil bi svetu všeč, da bi imeli radi me živali, rože in ljudje, o mati, hvala ti,« je Elza Budau napisala za Naceta Junkarja oziroma za komad Mati, hvala ti, ki ga je prav tako zložil specialist za mame Oto Pestner.

Ne samo trpijo, ampak tudi tepejo

Zahval mamam je veliko. Majda Sepe, ki sicer slovi po pesmi Med iskrenimi ljudmi, je odpela vsaj dva materinska komada. Pesem z naslovom Mama je izseljeniške narave, v refrenu, v katerem sine sprašuje mamo, pa je netipično nemetaforična: »Mama, zakaj smo tu? Mama, tukaj ni nič lepo. Mama, zakaj molčiš?« No, njen glavni »mamin komad« je vendarle Mama, hvala ti, mama, v katerem se mami zahvali za srce, roke in oči. Ko gre za mame, je metaforika skrajna. V komadu Mati, ki je najbolj znan v interpretaciji pokojne Simone Weiss, je solza, ki dekletu tiho teče, biserna.

Seveda obstajajo tudi drugačni napevi o mamah. Takšni, v katerih mame niso zgolj tiste, ki tiho jočejo, trpeče molčijo, ihtijo in skrbijo. Za kaj bi lahko šlo v komadu Mama te je skotila na njivi krompirja Alexa Bassa, nam sicer ni uspelo dognati, prav nobene nejasnosti pa ne more biti v primeru Buldožerjev in njihovega napeva Ne brini mama: »Mama, vodi me na žur, nadji mi curu, mama al' da bude gola, jer mama mene rola.« Slon in Sadež imata komad Mama nas tepejo, ki že z naslovom da vedeti, da je mama v tem primeru generator družinskega nasilja: »Mati nas pretepa, če ne pospravimo smeti in pomijemo posode, če kdo porabi preveč tople vode.« V komadu Moja mama, ki so ga najprej izvajale idrijske Kuzle, potem pa Videosex, v glavni vlogi nastopa mama, ki je »končala na štriku«, in se je otročaj, ki o njej govori, niti ne spomni več. Za kaj gre v komadih Tomaža Domicelja in Mihe Kralja, ki nosita naslova Mama, daj mi denar in Mama, daj mi dinar, nemara tudi ni treba dodatno razlagati. S podobno tematiko se ukvarjajo vsaj še Polka punce v Ata, mama, dajta gnar. Mami hvaležen pa je lahko tudi Pero Lovšin, seveda za komad Moja mama je strela.