»Vsega je kriva moja mama,« je ob bližajočem se mednarodnem dnevu žena v Poligonu pretežno ženskemu občinstvu – le peščica predstavnikov moškega spola se je namreč opogumila in udeležila okrogle mize Ženske (ki) obvladajo tehnološki svet – pojasnila Alja Isaković. Že kot deklica je opazovala mamo med razstavljanjem in sestavljanjem računalnikov ter ji pri tem z veseljem priskočila na pomoč, s programiranjem in svetom informacijske tehnologije pa je do danes ostala tesno povezana. »A mama mi je ob tem pozabila povedati, da to delo ni za punce,« še nekoliko v šali doda mlada programerka in predstavnica iniciativ CodeCatz, Rails Girls Ljubljana in Django Girls Ljubljana, ki ponujajo brezplačne delavnice programiranja za ženske.
Od moških, vpetih v tehnološki svet, je namreč slišala nemalo prikritih opazk in šal na račun tega, da je ženska, prav tako je opazila, da si je morala besedo na službenih sestankih večkrat izboriti. »Čeprav sem bila v ekipi programerka jaz, je kakšen poslovni partner tehnološka vprašanja naslavljal na moške kolege, ki pa so bili na primer oblikovalci in vseh odgovorov nanje niti niso imeli,« opisuje Isakovićeva.
V 70. letih stanje bolj enakopravno
Da ženske v svetu tehnologije še vedno niso obravnavane enakopravno ter da je prepričanje, da programiranje in sodobna tehnološka znanja deklet ne zanimajo, le predsodek, sta bili tudi vodilni sporočili okrogle mize, ki jo je v Ljubljani pred mednarodnim dnevom žena pripravila ekipa tehnološkega portala Netokracija. Programerke, hekerke, elektroničarke, mehaničarke in »geek« dekleta, torej ženske, ki živijo od tehnologije ali pa se z njo ukvarjajo v prostem času, so v Poligonu spregovorile o stereotipih in preprekah, s katerimi se kot ženske srečujejo v pretežno moškem tehnološkem svetu, ter o rešitvah, s katerimi bi pot do tehnološke enakopravnosti lahko moški in ženske skupaj tlakovali hitreje in bolj učinkovito.
»Diskriminacija žensk na delovnem mestu ni stvar prejšnjega stoletja. Še vedno obstaja, pravzaprav je bilo v sedemdesetih letih 20. stoletja stanje na področju računalništva bolj enakopravno, kot je danes,« se strinja tudi producentka v Rampa Laboratoriju in predstavnica iniciative ČIPke za ženske s čutom za znanost in tehnologijo Tajša Perović. Ob tem izpostavlja, da zanimanje za računalništvo med dekleti danes upada z njihovo starostjo: »Več kot polovico deklet, starih do deset let, najbolj zanimajo fizika, matematika in tehnika, medtem ko se na univerzi za poklice s teh področij zanima zgolj petnajst odstotkov žensk.«
Delavnice namenjene ženskam
Z namenom, da bi bili statistični podatki že kmalu bolj spodbudni in da bi hkrati motivirale tudi tiste ženske, ki jih informacijska tehnologija zanima, a se še niso opogumile in vstopile v tehnološki svet, ČIPke ob ponedeljkih v prostorih Rampa Laboratorija pripravljajo delavnice, namenjene izključno ženskam z željo po usvajanju novih znanj s področja sodobne tehnologije. »Za udeležbo na čipkasti delavnici ni potrebno predhodno znanje, zgolj zvedavo oko, uho in ročice,« pojasnjuje Perovićeva. Vsak tretji ponedeljek v mesecu na Kersnikovi ulici tako potekajo enodnevne vodene delavnice, medtem ko so drugi in četrti ponedeljki v mesecu namenjeni izmenjavi in nadgradnji znanj, ki so jih udeleženke na teh delavnicah pridobile. »Želeli smo ustvariti varen prostor, kjer nobeno, še tako osnovno vprašanje o elektroniki ali programiranju ne naleti na posmeh,« pomen delavnic, namenjenih izključno ženskam, poudarja sogovornica. ČIPkam se je do zdaj pridružilo že več kot 570 članic.
Da je zanimanje za tovrstne delavnice veliko, opaža tudi Isakovićeva. Na pet brezplačnih delavnic programiranja za ženske, ki jih pripravljajo iniciativa CodeCatz ter ljubljanski iniciativi Rails Girls in Django Girls, se je prijavilo skoraj 2000 žensk, starih od 14 do 64 let. Največ zanimanje je bilo v prestolnici. »Sprva smo upali, da nam bo uspelo v nekaj tednih privabiti trideset udeleženk, a smo v samo enem dnevu prejeli sto prijav in takoj povečali tudi število načrtovanih mest,« še vedno uveljavljeno prepričanje, da žensk računalništvo ne zanima, zavrača Isakovićeva.
