Da nekateri problematični policisti včasih nalašč vzamejo pod drobnogled tudi kakšnega (njim) manj priljubljenega posameznika iz svoje okolice ali celo lastnih vrst ter da za zasede niso imuni niti komandirji, nam je že predvčerajšnjim, takoj po škandalu s policijsko zasedo, postavljeno ministru Borisu Koprivnikarju, namignil nekdanji visoki predstavnik policije. Sledi informacij so nas včeraj pripeljale do tovrstnega dogodka na območju celjske policijske uprave, kjer sta jo policista iz patrulje, ki naj bi postavila zasedo komandirju, na koncu odnesla brez posledic, saj ni bilo dovolj dokazov.
Štajerska patrulja nad svojega komandirja
Predstavnica PU Celje Milena Trbulin nam je potrdila, da je lansko leto policijska patrulja zaradi prekoračitve hitrosti ustavila komandirja svoje policijske postaje in mu izdala plačilni nalog. Komandir je kazen (šlo naj bi za manjšo prekoračitev) poravnal, vendar se je pojavil sum, da policista šefa nista ustavila le zaradi skrbi za prometno varnost. Po naših neuradnih informacijah naj bi patrulja svojega komandirja zasačila v bližini njegovega doma v Slovenskih Konjicah, določeni indici, tudi nenavadna izbira kraja za lovljenje z radarjem, pa naj bi kazali, da sta šefu nastavila past. Stekla je preiskava, vendar jima nečednih namenov niso mogli dokazati. »V tej zvezi ni bilo ugotovljeno, da bi policista komandirja ustavila namenoma,« nam je epilog pojasnila Trbulinova.
Podobno, brez pravega epiloga, se je konec novembra končal tudi postopek proti škofjeloški patrulji, čeprav so na policijski postaji menda slutili, da sta policista prekoračila svoja pooblastila.
V novem poročilu ni dvomov
Po naših informacijah je že prvo poročilo o notranjem nadzoru ravnanja obeh škofjeloških policistov zelo jasno izpostavilo dvom o njunem pojasnjevanju, da je šlo v primeru ustavljanja ministra Borisa Koprivnikarja zgolj za rutinsko kontrolo. Policista pri svojem zagovoru menda nista bila povsem prepričljiva, čeprav sta svoji zgodbi uskladila. Drugih dokazov takrat nadzorniki PU Kranj niso imeli. Kot je včeraj pojasnil generalni direktor policije Marjan Fank, jima telefonov niso mogli pregledati, saj sum ni bil dovolj utemeljen. So pa na koncu poročila pripisali, da se primer lahko še kadar koli ponovno odpre, če policija prejme nove informacije.
Zdaj, z objavo dopisovanj med sindikalnimi zaupniki, je drugače. V dopolnjenem poročilu menda ni več nobenih dvomov o odgovornosti škofjeloških policistov, ki jima grozita izguba službe in kazenski pregon. A med gorenjskimi policisti zdaj prevladuje mnenje, da policista prometne policije Škofja Loka ne smeta postati edini žrtveni jagnjeti v celotni aferi, češ da je bilo precej očitno, da sta podlegla tudi pritisku sindikalnih zaupnikov. Tudi napeljevanje h kaznivemu dejanju prekoračitve pooblastil je namreč kaznivo dejanje. Po naših informacijah je sindikat obema škofjeloškima policistoma, ki za zdaj nista v suspenzu, ponudil odvetnika, vendar sta si menda raje priskrbela svoja.
Vključilo se jespecializirano tožilstvo
Vodja posebnega oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na specializiranem državnem tožilstvu nam je včeraj potrdila, da se s škofjeloško patruljo in sindikalnim dogovarjanjem o zasedi že ukvarjajo. »Konkretni primer bo posebni oddelek preiskal v smeri kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic,« nam je pojasnila Mojca Gruden in dodala, da je za to kaznivo dejanje zagrožena kazen do enega leta zapora.
»Moje osebno stališče je, da je krivda tudi na tistih, ki so organizirali takšno ravnanje teh dveh policistov, ki sta izpeljala to dejanje. Takšno ravnanje nima prav nobene povezave niti s policijsko niti s sindikalno dejavnostjo,« je bil včeraj do spletkarjenja sindikalistov kritičen generalni direktor policije Marjan Fank, ko je stopil pred novinarje. Predsednika Sindikata policistov Slovenije Zorana Petroviča ni pozval k odstopu, saj gre za sindikalno stvar, v katero se ne želi vmešavati, je pa dodal, da bi se na njegovem mestu poslovil od vodenja sindikata.
Fank je predvsem razočaran, ker ni šlo zgolj za neetično ravnanje, temveč celo za sum kaznivega dejanja. »Zagovarjal in ščitil bom policiste, ki bodo delali strokovno in zakonito. Pokazal bom razumevanje tudi pri morebitnih manjših, nenamernih napakah, če nimajo posledic in če so policisti ravnali v duhu pravičnosti. Vem, kaj to pomeni za motivacijo policistov. Za takšnimi ravnanji, ki so pogojena s kakršnimi koli drugimi motivi, pa žal ne morem stati,« je Fank novembrsko dejanje policistov označil za neopravičljivo.
Gregor Virant, notranji minister v vladi Alenke Bratušek
Če kateri koli del birokratskega aparata svoja pooblastila zlorablja za doseganje lastnih interesov, to resno ogroža demokracijo. Če so v to vpletene represivne strukture, je nevarnost še toliko večja. Izkoriščanje policijskih pooblastil za doseganje sindikalnih interesov vsebuje zametke policijske države, saj v tem primeru policija ne deluje v javnem interesu, ampak merilo njenega ravnanja postane lastni, parcialni interes. Dobro je, da se je vodstvo policije na zlorabo s strani posameznih policistov in sindikalnega šefa hitro in odločno odzvalo in pokazalo, da gre za odklon in ne za splošno naravnanost institucije. Domnevam, da bo zgodba dobila epilog v kazenskih postopkih zoper vpletene.
Aleš Zalar, notranji minister v vladi Boruta Pahorja
Osnovni razlog, da se lahko kaj takega dogaja, je povezan z načinom vzpostavljanja sistema kakovosti znotraj policije: od selekcijskega postopka, treningov kandidatov za policiste, rednih usposabljanj, v kolikšni meri so v to vključena usposabljanja o policijski etiki, še posebno občutljivo je vprašanje odnosa med policijo in politiko... S sistemskega vidika se bo verjetno morala policija vprašati, kaj lahko še naredi za to, da se mehanizme kakovosti znotraj policije okrepi, ker očitno ti niso zadostni. Nedvomno gre za velik sistem, za veliko število ljudi in že verjetnostni izračun kaže, da imaš v takšni masi lahko tudi nekaj takšnih, ki odstopajo v negativnem smislu. To pa ne pomeni, da policija ne more tega rizika zmanjševati.
Marko Pogorevc, nekdanji generalni direktor policije (za Siol)
Če te informacije držijo, je to zelo nesprejemljiva praksa, ki se mora v policiji preprečiti. Pričakujem, da bodo zato sprejeti najstrožji ukrepi, vključno z morebitnimi ovadbami za kazniva dejanja, saj bi lahko šlo za zlorabo uradnega položaja. Postavlja se vprašanje, kako deluje nadzor znotraj policije, če kljub uvedenemu notranjemu nadzoru ni bilo nič ugotovljeno. Problematično je, da je ta praksa očitno vzpostavljena in da nadzor že po sumih, ki jih je minister Koprivnikar izpostavil v javnosti, ni ničesar ugotovil, ampak je to moral ugotoviti eden od policistov, ki se mu je ta praksa zagabila. Minister je imel vsa pooblastila, da bi to ugotovil. Pri svojem delu nisem imel nobenih takih primerov.
