Je vojska pretepala civilista ali vohuna?
Jasno, prva vzporednica se ponuja z dogodki v Depali vasi pri Trzinu marca 1994, ko je oborožena vojaška enota odvzela prostost civilistu. Milana Smolnikarja so zakrinkani vojaki zvlekli iz avta, ga pretepli s puškinimi kopiti in odpeljali na zaslišanje na obrambno ministrstvo. Ker je bil za zaslišanje preveč poškodovan, so si premislili in ga premestili v klinični center. Po mnenju ekipe obrambnega ministrstva, ki ga je takrat vodil Janez Janša, naj bi bila tako spektakularna aretacija upravičena, saj naj bi Smolnikar zbiral informacije o obrambnem ministrstvu in njihovih poslih. Mnogi drugi so menili, da v naši deželi vojska ni zadolžena za takšne akcije. A razen Smolnikarju, ki je svoje rane celili še nekaj tednov, se ni nikomur zgodilo nič. Postopki proti bojevitim specialcem so bili ustavljeni. Lahko bi rekli, da so slavili tisti, ki so trdili, da je poseg oboroženih sil v civilno sfero nekaj zakonitega. Res pa je, da je zaradi dogodkov v Depali vasi moral oditi s položaja, kasneje pa so, da bi bilo vse uravnoteženo, odslovili še notranjega ministra Iva Bizjaka. Tudi zato, ker naj bi šlo pri Depali vasi za spopad med vojsko in policijo.
Policija je zasledovala Katarino Kresal
A bolj kot na afero Depala vas spominja dogodek z ministrom Koprivnikarjem na zasledovanje nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal. Prometna policista, ki sta kasneje ustavila avto, v katerem se je peljala ministrica, sta kar 50 kilometrov vozila za njo. In to kljub temu da sta vedela, da je v avtu ministrica, ki je po zakonu varovana oseba, in kljub temu da sta vedela, da ministrico vozi voznik policist. Kasneje so celo ugotovili, da so določeni policisti v informacijskem sistemu policije iskali registrsko tablico njenega avtomobila. In so jo očitno našli. Nato se je namigovalo, da je vozila ministrica sama. Kar ni bilo res, ker varovane osebe ne vozijo avtomobila (in po pravilu sedijo na zadnjem sedežu). Govorilo se je, da je voznik vozil prehitro, kar tudi ni bilo res, saj so mu edino večjo hitrost izmerili med prehitevanjem na avtocesti. Hitro je bilo pozabljeno, ampak voznik varovanega vozila je dobil policijsko globo zaradi napačnega menjavanja voznega pasu! Zgodba je zašla v medije tri tedne kasneje, nekaj dni pred interpelacijo proti ministrici, nekateri časopisi so navajali, da je ministrica vozila sama, drugi mediji pa, da je voznik vozil z 200 kilometri na uro. Nič ni držalo. Kresalova iz zasledovanja ni delala večje zgodbe. Nikogar ni ovadila, nobenih postopkov ni začenjala. Verjetno ji je bila pomembnejša interpelacija, ki jo je vložila opozicija pod vodstvom Janeza Janše.
Oba, tako ministrica Katarina Kresal kot minister Boris Koprivnikar, sta bila v policiji slabo zapisana. Katarina Kresal zaradi reform in menjav nekaterih kadrov, zvestih prejšnji vladi, Koprivnikar pa zaradi svojega položaja, ki ga ima v pogajanjih s stavkajočimi policisti. Oba sta bila nepopustljiva in zdi se očitno, da so političnima funkcionarjema nastavili past. Kaj bi se zgodilo, če bi se sila s takšnimi pooblastili, kot jih imajo policisti, lotila običajnih ljudi? Tisti, ki so se kdaj pritožili čez policijske postopke, vedo, o čem govorimo.
