Časi, ko so morale biti vrtne gredice monokulturne, so minili. Zdaj je nujno, da na gredici raste kombinacija različne zelenjave, ob tem pa je tako za okras kot uporabo lahko zasajena tudi kakšna cvetlica. Jedilna cvetlica denimo, ki hkrati zelenjavo ščiti pred škodljivci.
Pravzaprav je bilo tako tudi nekoč. Vrtovi naših babic so imeli ob gredi vedno tudi kamilico, boreč, ognjič pa tudi kapucinke. Za kamilico vemo, da je zdravilna, in prav tak je tudi boreč. Za nameček pa lahko njegove cvetove vmešamo tudi v solato. Boreč ali boraga, kot ga tudi imenujejo, je enoletni grmiček, ki lahko zraste več kot pol metra visoko. Ima rahlo dlakave liste in majhne modro-vijolične cvetove. Ti cvetovi ne le da popestrijo solate, skute in poletne sokove, so tudi pravi magnet za žuželke. Žuželke na vrtu pa so vedno dobrodošle, kdo bi sicer oprašil vse te cvetove bučk, fižola in paradižnika. Boreč ni zahtevna rastlina, kar se tiče tal, potrebuje pa veliko sonca, zato je primerno, da ga posadite v kot grede ali ob zid. Seje se ga aprila. Pri njem pa je treba paziti, da ga jeseni poberemo iz gredice – zelo rad se namreč po vrtu širi sam, še posebno če pustimo, da semena dozorijo.
Obilje oranžne barve
Ena najbolj pisanih cvetlic na zelenjavnem vrtu je kapucinka. Ne le da sije v svojih barvah od bledo rumene do temno oranžne, je tudi užitna. Tako cvetovi kot mladi listi imajo prijeten, rahlo pikanten okus. Mlade poganjke denimo skuhamo v okusno omako, podobno špinači, le z malce pikantnejšim, rukoli podobnim okusom.
Koristna je tudi v preganjanju škodljivcev, predvsem polžev, saj s svojim listjem prekrije gredo. V svoji domovini Peruju so kapucinke plezalke, ki zrastejo tudi do štiri metre visoko, na gredi pa jih pustimo, da se plazijo po tleh. Res pa je, da se bo rada pognala tudi po kakšni fižolovki. Listje lahko jeseni kar vkopljemo v zemljo in tako zeleno pognojimo.
Izkušeni vrtnarji svetujejo, da kapucinke sejemo v okolici kapusnic, saj odganjajo metulje in s tem gosenice, od krompirja pa koloradskega hrošča. Iz mladih poganjkov lahko naredimo tudi pripravek proti listnim ušem: poganjke prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati petnajst minut in nato precedimo.
Odganjalci škodljivcev
Proti škodljivcev pa se dobro obnese tudi vrtni ognjič. To so vedele tudi naše babice, saj je bila na vsakem zelenjavnem vrtu obvezno tudi ta pisana cvetlica. Podobno kot kapucinka tudi ognjič odganja talne škodljivce, predvsem koloradskega hrošča in mravlje. Strahovito pa naj bi smrdel tudi polžem. Čeprav ga včasih niso uporabljali v prehrani, pač pa kot zdravilno rastlino, podobno kot arniko za celjenje ran in vnetij. V kuhinji je tako, da bolj kot mlade cvetove za dekoracijo uporabljamo posušene cvetne listke, in sicer za obarvanje juh in rižot. So sicer bolj anemičnega okusa, a v jedi pustijo lepo rumeno barvo. Recimo, da je to vrtni nadomestek za žafran.
Ko pa smo že pri odganjanju škodljivcev na vrtu: med zelenjavo posadite žametnico ali tagetes, še eno oranžno cvetlico. Ta je edina od naštetih cvetlic, ki jo najprej posejete v lončke (čas je kar zdaj), potem pa konec aprila sajence podtaknete na vrt. Žametnica je dobra soseda paradižniku, saj v tleh preprečuje nastajanje zajedalskih gob in s tem ščiti korenine paradižnika. S svojim močnim vonjem pa odganja uši. Žal žametnica ni užitna rastlina, bo pa vrt še dolgo v jesen krasila s kot plamen žarečimi oranžnimi cvetovi.
