Če so na celini znanilci pomladi zvončki, so na obali to mimoze. Vsak hip se bodo spremenile v zeleno-rumena drevesa, ki bodo skupaj z rožnatimi cvetovi mandeljnov zagotovo prinesla pomlad. Drevesa mimoz so zgodaj spomladi neverjetno lepa. Toda v resnici to sploh niso mimoze. Drevesa, ki jih poznamo pod imenom mimoze, so v resnici srebrne akacije. V resnici imajo, če jih dobro pogledamo, tako liste kot cvetove podobne akacijam, le da te cvetijo dobra dva meseca kasneje in imajo bela socvetja. Kako je torej akacija postala mimoza?

Od parfumov do pohištva

Srebrna akcija (Acacia dealbata) je avstralska rastlina, ki lahko kot drevo zraste do 30 metrov visoko. V Evropo jo je prinesel James Cook in od tedaj je okrasna rastlina vrtov Sredozemlja pa tudi Črnega morja. Pravzaprav je takoj, ko je prispela v Evropo, postala vrtna okrasna rastlina. Ker je Cook ni mogel dati angleškim vrtnarjem, ker je bilo v Angliji pač premrzlo podnebje za srebrno akacijo, jo je podaril prebivalcem juga Francije. Prve mimoze v Evropi so zasadili v Croix des Gardes v Cannesu, nato pa v zimskih vrtovih vil francoske aristokracije na Azurni obali.

In ker Francozi ne bi bili Francozi, če ne bi dišečega cvetja zmešali v parfume, so mimoze postale tudi pomembne del parfumske industrije. Mimoza ima mnogo simbolnih pomenov, od trajne ljubezni do zmagoslavja. A slednje je bolj kot z bleščečim cvetjem povezano z lesom: les mimoz je izjemno trd in ga uporabljajo v pohištveni industriji. Mimoza je povezana tudi z bojem za ženske pravice, saj so leta 1946 rimske ženske mimoze izbrale za simbol osmega marca. To je razumljivo: marca je mimoza v polnem cvetju in je lahko dostopna. Italijanski San Remo je središče italijanske in tudi evropske proizvodnje mimoz kot rezanega cvetja. V nekdanji Jugoslaviji, sedanji Črni gori, je kot mesto mimoz slovel Hercegnovi, kjer imajo februarja še vedno vsako leto festival mimoz. Kot rečeno, srebrna akacija je v Evropi le vrtna rastlina. Drugače je v Južni Afriki, kjer je v nekaterih predelih razglašena za zelo invazivno rastlino in skušajo na vse načine omejiti njeno razširjanje. Seveda pa je tudi v Južni Afriki v naravo pobegnila z vrtov.

Mimoza kot lončnica

V Sloveniji ne raste mnogo mimoz, le na vrtovih Primorske. Z gojenjem srebrnih akacij oziroma mimoz je tako, da bi si jo želel marsikateri vrtnar. Toda rastlina lahko raste le v toplem podnebju z milimi zimami. Popolnoma bi propadla že pri temperaturah okoli minus deset stopinj, pa še pri višjih zimskih temperaturah je bolje, da se jo zaščiti. Dobra novica je sicer, da če srebrna akcija pomrzne, jo lahko popolnoma obrežemo in bo ponovno odgnala, le da ne bo več rasla kot drevo, temveč kot grm.

Če že imamo vrt, primeren za mimoze, potem je pomlad pravi čas za sajenje mimoz, ki jim v jamo dodamo obilo humusa, saj ima rada bogato zemljo. Za vse druge pa obstaja možnost, da mimozo gojite v lončku, potem bi uspevala tudi v notranjosti Slovenije. Toda ne kot sobna rastlina. Čez poletje bi jo lahko imeli zunaj, pozimi znotraj, a ne v sobi s centralno kurjavo. Bolje bi se obnesla v zimskem vrtu ali svetli garaži. Ko rastlina zacveti, jo prenesemo v sobo, da lahko vidimo njene nežne cvetove, nato pa je navadno že dovolj toplo, da jo lahko ponovno postavimo ven. Pri mimozi v lončku je treba paziti, da v loncu ne zastaja voda, zato mora imeti narejeno dobro drenažo. Mimozo v lončku tudi obrezujemo kot grm, se pravi, da se rastlina razširi in ne raste preveč v višino. Za večino pa je dovolj, da v začetku marca vejica mimoze s trga v stanovanje prinese toplo sonce.