Na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani imajo v kleti pravo semensko banko, v kateri hranijo semena slovenskih avtohtonih vrst zelenjave. V zadnjih letih, ko je tako priljubljeno vse, kar je domače, je tudi Slovenska rastlinska genska banka postala priljubljena. V njej lahko vsakdo dobi deset semen katere koli rastline, da jih nato vzgoji za domači vrt. Ampak semensko banko si lahko naredite tudi sami. Vsaka kmečka gospodinja bo vedela povedati, kako že desetletja na njihovi kmetiji gojijo enako sorto fižola in krompirja, ker sta se pač najbolje obnesla. Vsako jesen skrbno spravijo seme in uskladiščijo semenski krompir. Shranijo tudi seme korenja in seveda solate. To je največji zaklad vsake kmetije. Nekoč so poznali celo posebne škatle za semena. Navadno so bile lesene s predalčki, za lažjo razporeditev različnih semen.
Domače bilke so močnejše
Jesen je še čas, da tudi z vrta poberete seme in si ga prihranite za prihodnje leto. Denimo eno solato pustite, da zacveti. Prav tako dve ali tri rastline korenja. S tem je tako, da ga lahko pustite v zemlji čez zimo, nato pa bo naslednjo pomlad bogato obrodil seme. Zadnje paradižnike pustite, da močno dozorijo, nato pa izluščite seme. Prav tako to lahko storite s feferoni. Poleg tega lahko shranite tudi seme cvetlic. Prihodnje leto boste imeli tako veliko močnejše rastline, kot bi jih sicer kupili v trgovini. Doma vzgojene rože so navadno odpornejše proti škodljivcem. Ena od prednosti domače semenske banke je tudi, da si lahko na tak način prihranite seme eksotičnih vrst zelenjave, ki ste jih mogoče prinesli iz daljnih krajev, pa bi jih še naprej radi gojili. Ker pa smo malo skop narod, je seveda treba poudariti, da z nabiranjem domačega semena prihranite vsaj okoli 50 evrov, kolikor bi sicer prihodnje leto porabili za nakup semen in sadik. Res pa je, da domača zbirka semen ni nikoli tako bleščeča, kot so pomladni katalogi trgovin, ki vabijo k nakupu semen in sadik. Preden se lotite odpiranja domače semenske banke, pa morate vedeti, da se lahko zgodi, da bodo prihodnje leto rastline iz nabranih semen drugačne, kot so bile letos. To se še posebno rado zgodi pri hibridih, tako zelenjavnih kot cvetnih. Vijolične rože bodo lahko rdeče, velik paradižnik precej manjši. Nekateri hibridi so tudi taki, da zelo slabo semenijo. Razlog? Vsako leto moramo kupovati nove in nove vrečke semen, korporacije pa štejejo zaslužek.
A to vedenja, katere rastline se splača ohranite in katerih ne, boste prišli po nekaj letih poskusov. Vedno pa naberite seme le iz najmočnejših in najlepših rastlin – tako z leti samo naredite selekcijo in ohranite najboljše. Pri nabiranju semena je treba paziti, da je seme res zrelo. Kot rečeno, paradižniki morajo biti mehki, prav tako buče, kumare naj porumenijo. Fižol in grah morata ostati na rastlini, dokler se strok ne posuši. Najpomembneje pa je, da seme posušite in uskladiščite. Nekateri imajo za to posebne škatlice, a nič manj pripravne niso pisemske ovojnice. Na vsako napišite, za katero rastlino gre in kdaj ste nabrali seme. Nato pa seme spravite na suho. Verjetno je res najpomembneje, kako je seme uskladiščeno. Zaradi najmanjše sledi vlage lahko seme splesni. Nekateri dolgoletni zbiralci domačih semen prisegajo na trik: v vsako vrečko s semeni stresejo malo mleka v prahu, ki naj bi deloval kot sušilo. Domača semena imajo različne življenjske dobe. Paradižnik in kumare denimo zdržijo do pet let, medtem ko špinača le kakšno leto. V vsakem primeru bodo prihodnjo zgodnjo pomlad papirni zvitki s semeni kot majhni zakladi.
