V zadnjih nekaj letih se je najprej le kot mnenjska, pozneje pa tudi kot argumentirana ugotovitev prijela in udomačila trditev, da je slovenska jazzovska scena v velikem vzponu. Ne brez razloga. Pomlajen in silno kakovosten jazzovski program je primerljiv s širšim evropskim in nasploh svetovnim dogajanjem, cvetober ustvarjalcev pa je sorazmeren s tujino tudi po številu koncertnih in drugih izvajalskih dogodkov v frekvencah jazza. Najbolj navdušuje dejstvo, da je število klasičnih solističnih jazzovskih koncertov že v konkurenčnem rangu s številom nastopov znotraj tradicionalnih festivalov, to pa je treba gledati, razumeti in slišati v luči medsebojnega dopolnjevanja prenekaterih jazzovskih sinergij in predvsem glasbenega razvoja.
Mešanica funka in jazza
Nas kot poslušalce to zadovoljuje, glasbenikom pa zadostuje? Če bi vprašal slehernega privrženca jazza pri nas, bi se njegov odgovor glasil, da nam manjka tudi jazza, ne le funka. Kako se slednja slišita in kako deluje njuna mešanica, se bomo v Ljubljani lahko prepričali na najbolj reprezentativen način.
V Cvetličarno namreč prihaja virtuozni Maceo Parker, legendarni jazzovski saksofonist in kultna glasbena osebnost, osupljivi funkovski inovator, ki je v dobri petdesetletni glasbeni karieri svojim notnim zapisom ne le izpisoval antologijo popularnih glasb, temveč tlakoval pot razvoju žanrov kot takšnih. Kot (so)ustvarjalec glasbenih slogov, od Jamesa Browna do Georgea Clintona, od De La Soul pa vse do Red Hot Chilli Peppers, in ne zgolj kot skupinski spremljevalec. Širši vpogled v glasbeno pot gospoda Parkerja nam ponuja dovolj čiste zvoke in jasno sliko o tem, da je bila njegova eksplozivna glasbena kariera (kot se poznavalcem rado zapiše ob omembi Macea Parkerja) vedno v nekakšnem ravnovesju z njegovo skoraj šolsko predanostjo muziki in muziciranju.
Plemenitil je tudi Jamesa Browna
Če je bil James Brown glas sodobnega funka in soula, ko je bil ta še v povojih, potem je Maceo Parker uglasbil in nemalokrat vodil taisti glas. Da se je oblikoval samosvoj, nov in brezčasen zvok Jamesa Browna, je velika zasluga prav Macea Parkerja, in to je le ena glasbena sekvenca v njegovi pestri glasbeni karieri, ki še vedno traja. Četudi se morda zdi, da njegov življenjepisni in antologijski album Made by Maceo nosi daljno letnico 2003, je bil mojster Parker v tem več kot desetletnem obdobju že večkratno (so)udeležen v vrhunskih glasbenih projektih, ki jih je tudi slavnostna prestižna ameriška akademska ustanova, ki podeljuje grammyje, stežka lovila in vrednostno kategorizirala.
Maceo Parker s svojim oktetom v vsebinskem razmerju 98 % funka in 2 % jazza k nam prihaja 11. marca. To bo hkrati nekakšen spominski nastop ali koncert ob 20. obletnici njegovega prvega koncerta pri nas, ki se je zgodil 24. avgusta 1995 v sklopu 43. Poletnega festivala Ljubljana v Križankah. To je hkrati tudi napoved serije podobnih glasbenokoncertnih klubskih spektaklov, ki jih bo vsebinsko usmerjal Brane Rončel. Tako se bo pod skupnim plesno-žurerskim imenovalcem (funk, latino, Afrika, Kuba, Brazilija, blues, r & b, jazz) in naslovom New York v Cvetličarni v letošnjem nadaljevanju koncertne sezone zvrstilo še nekaj znanih in manj znanih premierno predstavljenih glasbenikov, ki krojijo današnjo svetovno glasbeno sceno, vrhunec pa bo festival dosegel 15. in 16. julija. S kom in čim, še ne povemo.
