Francija s svojimi specialci in agenti tajnih služb v Libiji že nekaj časa izvaja tajne akcije proti vodilnim v Islamski državi (IS). Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian pa je zahteval preiskavo, ker je nekdo dnevniku Le Monde izdal tajne podatke nacionalne obrambe. Sedanje delovanje francoskih specialcev in obveščevalcev v Libiji, kar naj ne bi bil uvod v odkrit vojaški poseg, poteka v dogovoru z ZDA in Veliko Britanijo. Petkovo ameriško bombardiranje v Libiji, v katerem je umrlo 50 ljudi, so skupaj pripravili ameriški, britanski in francoski obveščevalci. Tarča je bil Tunizijec, ki naj bi pripravljal teroristične napade proti Zahodu. Podobno je bil novembra lani ubit Iračan Abu Nabil, vodja libijske IS, pri čemer so imeli glavno vlogo prav francoski obveščevalci. Sicer francoska in ameriška izvidniška letala že nekaj mesecev preletavajo ozemlje libijske IS.
Skrajneži so na pragu Mediterana
Predsednik François Hollande se za zdaj ni odločil za odkrit vojaški poseg v Libiji iz treh razlogov: ker nima mandata ZN, ker se s tem ne strinjajo libijske dvojne oblasti in ker se je zahodno posredovanje leta 2011, v katerem je imela Francija vodilno vlogo, na dolgi rok izkazalo za pogubno, saj je povzročilo predvsem kaos. Francija pa spričo širjenja IS v razklani Libiji ni mogla ostati pasivna. »Prvič IS obvladuje velik del obale,« pravijo v francoski mornarici. »Pripravljamo se na najhujše možne scenarije na morju.« Vsekakor hoče biti Hollande dobro obveščen o vsem, kar se dogaja v libijski IS, da lahko na način »hit and run« (udari in se umakni) napade, kadar koli se ponudi priložnost, da likvidira katerega koli od voditeljev IS ali da prepreči teroristični napad, ki bi grozil Franciji.
Najdemo jih po vsej Afriki
Francija je sicer evropska država, ki je daleč najbolj vpletena v vojaške operacije po svetu. Tako danes 3500 francoskih vojakov sodeluje v protiterorističnih operacijah na velikanskem ozemlju med Marokom in Čadom. To je nova faza vojne proti terorizmu po 18-mesečnem vojaškem posredovanju v Maliju, ki se je začelo januarja 2013 z izjemno hitro in odločno akcijo, v kateri je francoska vojska preprečila, da bi islamski teroristi zavzeli milijonsko glavno mesto Bamako.
Francoski vojaki so tudi v Srednjeafriški republiki, kjer jih 930 skrbi, da ne bi bilo novih spopadov med kristjani in muslimani. Na afriškem rogu, v Somaliji, pa se jih proti piratom bori 570. V mirovnih silah ZN v Libanonu jih je 900. Tudi francoska letala, a veliko manj kot ameriška, napadajo IS v Siriji in Iraku. Vsega skupaj je tako v operacijah v tujini aktivnih 7000 francoskih vojakov. Poleg njih je v francoskih vojaških bazah v Senegalu, Slonokoščeni obali, Gabonu, Džibutiju in Združenih arabskih emiratih še 3750 francoskih vojakov.
Dodali bi lahko 6150 francoskih vojakov v francoskih čezmorskih ozemljih na Antilih, Tihem in Indijskem oceanu. Ravno v zadnjih dneh je Hollande na jugu Tihega oceana obiskal francosko Polinezijo, kjer se je opravičil za eksplozije atomskih bomb na otoku Moruroa, ki jih je v letih 1966–1996 izvajala francoska vojska, pri čemer je bilo radioaktivnemu sevanju izpostavljenih več kot 100.000 Polinezijcev. mš
