V majhnih pisarnah je živahno vrvelo, za veliko mizo v osrednjem prostoru pa je skupinica kreativcev glave sklanjala nad računalnikom. Nekateri so medtem na udobnih foteljih srkali kavo, drugi so ideje hiteli zapisovati v zvezke. Takšen je vsakodnevni utrip za debelimi zidovi nekdanje tovarne ob Tržaški cesti, kjer ima že dobri dve leti svoje prostore Poligon, »vadišče za samozaposlene profesionalce in ustvarjalne skupnosti, delujoče na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture«, kot kreativni center v prvem nadstropju opisujejo ustanovitelji.

Pionirji sodela v Ljubljani

Štiri leta so že minila, odkar je na pobudo iniciative Slovenia Coworking v prostorih nekdanjega šišenskega kina, danes centra urbane kulture, v prestolnici zaživel prvi sodelovni dogodek. Zaradi dobrega odziva so bili prihodnja leta vsak teden četrtki v prostorih Kina Šiška rezervirani za sodelo, zgolj nekaj korakov vzdolž Celovške ceste pa se je medtem v šišenski kreativni coni oblikoval še en sodelovni kolektiv Rompom. Temelji za razvoj sodelovne skupnost v prestolnici so bili tako postavljeni, ekipi pa sta kmalu ob pomoči še nekaterih drugih skupnosti združili moči in leta 2014 v nekdanji tobačni tovarni odprli prvi slovenski kreativni center Poligon. Ta danes šteje že več kot 250 prebivalcev.

»Ponujamo prostor za delo, druženje svetovanje in učenje, pri čemer sta ob delitvi prostora iz ekonomskih razlogov pomembna vidika tudi druženje in povezovanje ljudi z idejami in različnimi znanji,« v osrčju Poligona, v dobrih 1200 kvadratnih metrov veliki industrijski hali, kjer je zraven prostor dobila tudi manjša galerija, pripoveduje eden od soustanoviteljev največje delujoče sodelovne platforme v Sloveniji, Luka Piškorič.

Zapuščeni prostori so nova priložnost

Tako kot so poligonovci s prostori za sodelo oživili nekdanjo tobačno tovarno, tako je ekipa Zavoda Big v sodelovanju z Design centrom Slovenije minuli mesec za zidovi nekdanje tiskarne Mladinske knjige iz pretežno kartona ustvarila prijetno mestece, kjer domuje Mesto oblikovanja in kjer je odslej prostor tudi za sodelo in soustvarjanje. 66 delovnih postaj, 20 delovnih ateljejev, kamp Cmyk z 9–17 ležišči, eden največjih industrijskih razstavno-prireditvenih prostorov v prestolnici, bralnica, rastlinjak, kinodvorana in ulično telovadišče so namreč le nekatere od pridobitev, s katerimi se zdaj ponašajo dolgo zapuščeni prostori nekdanje tiskarne ob Dunajski cesti. »Skupnost sodela je med drugim podpora mladim, ki jim je skupina ljudi, ki delajo in so motivirani, lahko za vzgled. Mlade spodbudi, da svojo kreativno energijo usmerijo v delo, skupnost pa lahko njihove ideje usmerja in nadgrajuje,« je kmalu po odprtju prostorov sodelo v Mestu oblikovanja opisal direktor zavoda Zmago Novak in poudaril, da je »mesto v mestu« odprto za vse z idejami.

Nekdanje brnenje strojev v nekaterih dolgo zapuščenih in propadajočih industrijskih halah v mestu je tako zamenjala izmenjava idej, namesto vonja po tobaku in papirju pa se po prostoru širi ustvarjalni naboj. A ne le v Ljubljani, kot opaža Piškorič, tudi zunaj slovenskih meja je vse več pobud, da bi nekdanje tovarniške prostore ponovno obudile sodelovne skupnosti s svojimi aktivnostmi. »Tudi ponekod v tujini že načrtujejo, da bi prostore za sodelo uredili v nekdanjih tovarnah, pogosto prav v zapuščenih tobačnih tovarnah,« trend, ki vse bolj tesno prepleta zapuščene industrijske prostore in kreativne rešitve, opiše Piškorič.

Mladi podjetniki pod eno streho

A ne le v nekdanjih industrijskih halah, mize si pod skupno streho v Ljubljani delijo tudi v precej novejših prostorih, kot so na primer tisti v ljubljanskem Tehnološkem parku na Brdu. Dobršni del tretjega nadstropja stavbe F zaseda Tobogan, stičišče posameznikov s podjetniškimi ambicijami ter start up ekip. »Tobogan je namenjen vsem z inovativnimi podjetniškimi idejami, ki še ne potrebujejo svoje pisarne in bi želeli ustvarjati v podjetniškem okolju, kjer jim ponudimo delavnice ter vso pomoč pri razvoju idej in prijavah na razpis za zagonsko subvencijo,« pojasnjuje podjetniški svetovalec Domen Bole, ki dobro pozna vse »člane« Tobogana.

Ko smo jih obiskali, so bile v svetlem prostoru zasedene štiri mize, kjer so dogajanje na računalniških ekranih skrbno spremljali mladi podjetniki. Da delo v tovrstni skupnosti ni primerljivo z delom doma, ugotavlja mladi podjetnik Jure Cerar. Z ekipo razvija spletni iskalnik športnih storitev, s katerim želijo povezati športne navdušence s ponudniki športnih storitev, Tobogan pa jim pri tem ponuja kakovostno delovno okolje, kjer dobijo tudi vso potrebno pomoč pri razvijanju svoje podjetniške ideje.

Tobogan je sicer podjetniški inkubator, kot je razvidno iz opisa na spletni stani, pa je za 80 evrov mesečne najemnine mogoče najeti »delovno mesto v coworkingu«. A Marko Orel in Eva Matjaž, avtorja priročnika Coworking kot alternativa za ponoven zagon gospodarstva v ljubljanski občini, pojasnjujeta, da se koncept sodela največkrat »napačno enači z različnimi pospeševalniki oziroma podjetniškim podpornim okoljem,« čeprav bi lahko tovrsten koncept označili za »podjetniško podporno okolje z deljenimi delovnimi površinami in ne za sodelovni prostor«.

Pomoč pri skoku v podjetništvo

Podjetniško podporno okolje je značilno tudi za MP Coworking. Deluje pod okriljem zavoda Mladi podjetnik, enodnevni najem prostora v Dravljah pa stane osem evrov, medtem ko je bil DPlac za Bežigradom usmerjen v razvijanje socialno podjetniških idej.

Prostor nedaleč od Gospodarskega razstavišča je zdaj sicer prazen, a v javnem zavodu Ceneta Štuparja upajo, da bodo kmalu našli nove prostore. Še vedno pa izvajajo svoje programe s področja podjetništva, s katerimi želijo pomagati bodočim podjetnikom. Podjetnica, ki so ji v javnem zavodu pomagali začrtati podjetniško pot, je tudi Mateja Dobovšek. Oblikovala je Dškatlo – družinsko škatlo, namenjeno družinam, ki ponuja edinstvene ideje za kakovostno preživljanje družinskega časa. »Potrebovala sem kar nekaj spodbude, da sem idejo uresničila in škatlo ponudila na trgu. Podpora zavoda je pri tem prišla še kako prav,« se je svojih podjetniških začetkov, ki so zdaj že prerasli v družinsko podjetje, spomnila Dobovškova.