Čeprav Borštnik njihovo rast označi za precej konservativno, so v osmih letih zrasli v ekipo petih ljudi in nabor storitev razširili že na vsa področja, tako da lahko mladim podjetnikom ponujajo celovito podporo. V prihodnjem letu napovedujejo novega močnega poslovnega partnerja, nekoliko bolj pa se bodo s storitvami osredotočili na podjetja, ki so že utrjena na trgu in so na primer kandidati za izbor mladega podjetnika leta.

Kakšno je bilo leto 2015 za mlade podjetnike?

Kakšnih posebnih prelomnic mladi podjetniki, kar se tiče Slovenije, v tem letu niso doživeli, imajo pa za seboj pestro leto. Rekordno število dogodkov in izobraževanj, veliko novih ekip, razvilo se je kar nekaj uspešnih ekip, pa tudi »stare« lepo rastejo. Ogromno zgodb je bilo objavljenih v medijih, veliko start upov je odšlo v tuje pospeševalnike, še več jih je poskušalo zbrati zagonska sredstva z množičnim financiranjem. Verjetno je bilo letošnje res najpestrejše leto za mlade podjetnike v zgodovini Slovenije. Je pa res, da če na eno stran postavimo delo in medijsko odmevnost, na drugo pa prihodke teh mladih podjetij, ugotovimo, da je vrzel velika.

Kako pa ocenjujete poslovno okolje, v katerem delujejo?

Kakšnih pravih poenostavitev zakonodaje ali česa podobnega letos ni bilo. Pojavilo se je nekaj novih zasebnih podpornih organizacij, ki začetnikom pomagajo pri prvih korakih, kar je dobrodošlo, na sistemski ravni pa bistvenih sprememb mladi podjetniki letos niso zaznali.

Število samostojnih podjetnikov sicer strmo narašča. Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo, poslovno okolje, kakšno je pravzaprav podjetniško sito?

Veliko je debat o tem, ali so samostojni podjetniki res pravi podjetniki. Samostojni podjetnik je enoosebna oblika opravljanja dejavnosti, ustanoviteljev v tem primeru ne more biti več. V veliko primerih samostojni podjetniki pravzaprav ne razvijajo svojega proizvoda, pač pa le opravljajo dejavnost za eno ali več podjetij.

V praksi imamo tudi primere, ko s.p. odprejo zaradi pomanjkanja denarja za ustanovni kapital pri d.o.o., pogoste so tudi kombinacije s popoldanskim s.p., kar je zaradi nižjih prispevkov precej vabljiva možnost. Za določen segment podjetnikov je delo prek s.p. z vidika večje fleksibilnosti in možnosti opravljanja dela za večje število različnih naročnikov dobro. Je pa res, da je v veliko primerih to izogibanje davkom in povečevanje fleksibilnosti delodajalca.

Torej rast števila samozaposlenih ni zgolj znak za zmanjševanje brezposelnosti?

Prave slike o tem v resnici nimamo. Zaradi samostojnih podjetnikov, ki v resnici delajo samo za enega naročnika, kar pomeni, da so na neki način v delovnem razmerju, težko rečemo, ali se na račun teh s.p. resnično zmanjšuje brezposelnost ali gre le za delovna razmerja v drugačni obliki.

So se pa prispevki za socialno varstvo za samostojne podjetnike v zadnjih letih precej povišali, kajne?

Res je, pri nas imamo v arhivu plačilo prispevkov od aprila 2009 naprej. Takrat so minimalni prispevki znašali 225 evrov, danes pa 330 evrov. Torej so se v šestih letih povišali za skoraj polovico. Podobno je pri plačah. Razlog tiči v tem, da še vedno nismo naredili strukturnih reform, denimo glede upokojevanja. ZPIZ ima okoli pet milijard evrov prihodkov in ravno toliko odhodkov, ampak od vplačil pokojnin zberejo samo 3,5 milijarde na leto, preostanek pa prejmejo iz proračuna. Znesek prispevkov se tako iz leta v leto zviša, razliko pa primakne državni proračun.

Posledično se primanjkljaj države vsako leto povečuje, kar je precej velik problem. Podjetniki se pri nas povečini ne pritožujejo zaradi davkov, ampak bolj zaradi prispevkov, ki so povezani z višino plače njihovih zaposlenih. Po tihem se vsako leto podražijo za okoli pet odstotkov, kar pomeni, da mora biti dodana vrednost podjetij čedalje višja, tega pa določen del gospodarstva oziroma gospodarskih panog ne prenese.

Kaj sicer mladi podjetniki najbolj potrebujejo v prvem letu poslovanja, ko se še postavljajo na noge?

V veliki meri prosijo za pravno pomoč, predvsem v obliki odpravljanja birokratskih ovir. Pogosta tema so finančne projekcije o tekočih stroških poslovanja. Velikokrat skupaj izdelujemo oceno stroškov, izberemo primerno obliko podjetja, dejavnosti... MP-šola je usmerjena v fazo pred tem: od raziskave trga do analize konkurence, testiranja izdelka... V zadnjem času več pozornosti namenjamo tudi spletnemu trženju.

Glavna ovira pri vstopu v podjetništvo pri večini ni denar, temveč pomanjkanje znanja in motivacije, da bi ta znanja sploh pridobili. Pa ne govorimo o tehničnem znanju, v tem smo Slovenci precej dobri, večje težave imamo pri razumevanju posla, pri tem, kaj vse je še pomembno v povezavi z izdelkom, ki ga boš dal na trg; torej kako postaviti ceno, kako ga zapakirati, da bo pritegnil kupce, kakšen poslovni model ubrati… Prodaja, trženje in sorodne dejavnosti zajemajo 80 odstotkov posla. Pridobivanju znanj s tega področja se namenja premalo pozornosti.

Poleg tega je tudi vse več ponudnikov podjetniških delavnic in izobraževanj.

Res je, na trgu je vsako leto več takšnih ali drugačnih delavnic, predavanj, izobraževanj različnih ponudnikov in različne kakovosti. Verjamemo, da se bo v prihodnosti kakovost nekoliko bolj izoblikovala. Problem, ki nastaja, je, da se določena področja zelo specializirajo. Pred nekaj leti se je denimo začelo oglaševanje na facebooku. Takrat si pogledal nekaj navodil in lahko pripravil ter objavil oglas in kmalu dobil prve kupce. Zdaj to ni več tako preprosto. Stvari se hitreje spreminjajo in nadgrajujejo in če določenih novosti ne boš hitro prevzel, jih bo konkurenca, ki bo tako prodala več kot ti. Treba se je poglobiti v posamezna področja in se kolikor se da specializirati. Zato se mi zdi, da je tudi izobraževanje mladih podjetnikov iz leta v leto bistveno zahtevnejše.

Mi se osredotočamo na vse podjetnike začetnike, ne le na start upe, in z vsako generacijo MP-šole vidimo, česa vsega se moramo še naučiti, da jim lahko pomagamo. Opažamo, da jim pogosto primanjkuje zagnanosti. Dejstvo je, da dela ne moremo opravljati namesto podjetnikov, lahko jim damo le osnovna znanja, smernice in smo njihov mentor, ko se jim zatakne.

Še več pozornosti bomo morali nameniti motivaciji. Veliko mladih, ki poskušajo na podjetniški poti, je namreč na eni strani premalo resnih ali pa so premalo motivirani in delu namenijo premalo časa. Velikokrat se izkaže, da jim mi tedensko namenimo več ur mentoriranja, kot pa jih nato sami porabijo za razvoj svoje ideje. Podjetništvo dandanes ni več zgolj popoldanska dejavnost, treba se mu je posvetiti v celoti. Konkurenca je drugače premočna.

Ali udeležence MP-šole spremljate tudi potem, ko šolanje končajo?

Odvisno od njihovih želja. Nekateri naše pomoči po šoli ne potrebujejo več, drugi se oglasijo na dodatnih svetovanjih, uporabijo pomoč pravnika ali se udeležijo delavnic, tretji se vključijo v MP-coworking in tako smo v pogostem stiku. Veliko jim pomagamo tudi s kratkimi nasveti prek telefona, elektronske pošte ali facebooka.

Nekaterim z njihovimi idejami ne uspe. Veliko jih v šolo pride z idejo, ki morda še ni povsem dodelana ali realno izvedljiva. Program MP-šole je zastavljen tako, da se v desetih tednih naučiš testiranja trga, pridobivanja strank in podobnih veščin, ki so standardna znanja za zagon ideje. Bistveno uspešnejši so projekti, za katerimi stoji ekipa, zato bomo v prihodnosti bolj spodbujali povezovanje posameznikov v ekipe.

Kaj pa če se ozrete na izbor mladega podjetnika leta, so nominirana podjetja vsako leto boljša?

Lahko rečemo, da so prijave vsako leto kakovostnejše. Letos so se v izbor prijavila že razmeroma, glede na njihovo mladost, velika podjetja, saj bo pet finalistov v letu 2015 ustvarilo skupno od 2 do 3 milijone evrov prihodkov, hkrati pa večina finalistov že posluje v tujini ali ima to v načrtu. Woodway, letošnji zmagovalec, je v dveh letih prišel skoraj do milijona evrov prihodkov, kar je izjemna rast, ki kaže na opazen preskok med podjetji, ki sodelujejo v izboru. Veseli nas, da tudi pretekli zmagovalci še naprej dobro poslujejo in dosegajo rast. Z navdušenjem pričakujemo izbor mladega podjetnika leta 2015. Prijave bomo začeli zbirati februarja.