Škofjeločani so si za zgled, kako od države izterjati odškodnino za leta trpljenja ob prometni cesti, vzeli prebivalce Dravskega polja. Tam so dobro organizirani prebivalci zaradi znane Ptujske ceste in gostega prometa proti hrvaški meji dosegli izplačila odškodnin. Njim so sledile tudi druge podobno organizirane skupine, zdaj pa možnosti za odškodnine preučujejo tudi v Škofji Loki.
Krajani Spodnjega trga in Poljanske ceste so prepričani, da jim pripadajo nadomestila za čas pred dokončanjem obvoznice, ko so se skozi mesto valile kolone vozil. »Ocenjujemo, da imamo vse zakonske možnosti, da dobimo odškodnine. Povezali smo se z uspešno civilno pobudo z Dravskega polja, oni nam bodo pomagali in svetovali. Gre za upravičene zahteve,« je prepričan Boris Kalan iz civilne pobude, ki bo zdaj za leta tegob očitno izstavila račun državi.
Gradnja severne obvoznice v petih letih?
Danes je seveda položaj povsem drugačen. Občinska oblast bo kmalu predstavila tudi konkretne prometne rešitve za ta del Škofje Loke, ki pa jih bo lahko začela uresničevati šele po prenosu državne ceste na lokalno raven. Za zdaj so na tem območju dosegli omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Škofjeloške tegobe s prometom so povezane tudi z načrti za severno obvoznico, ki bo pomenila razbremenitev prometa proti Selški dolini, podobno kot je južna obvoznica odrešila mesto tovornjakov proti Poljanski dolini.
V pripravi so šele prostorski akti in v Škofji Loki ocenjujejo, da bi lahko začeli graditi obvoznico v petih letih. Trasa za Kamnitnikom je že izbrana, a zaradi zapletov, ki so bili že pri gradnji poljanske obvoznice, je treba vse napovedi jemati z veliko rezervo. V Škofji Loki pa si medtem prizadevajo povezati regionalno cesto med Kranjem in Jeprco oziroma Medvodami z industrijsko cono Trata. V ta namen so že zgradili križišče, ki naj bi v končni podobi koristilo pri usmerjanju tovornega prometa po cesti od Meje proti Trati. Tisoči tovornjakov, ki zdaj vozijo po krajih od Škofje Loke skozi Žabnico proti Kranju ali pa skozi Godešič, Reteče in druge kraje proti Ljubljani, bi tako dobili boljšo navezavo na regionalno cesto.
V Kranju hladni do škofjeloškega predloga
Za te prometne rešitve pa bi morali najti posluh tudi na Mestni občini Kranj, a je župan Boštjan Trilar nedavno izjavil, da ta povezava za Kranj ni prednostna. Največje gorenjsko mesto se namreč spopada z razširitvijo ceste od Kranja proti Šenčurju in letališču, kjer pa bi vozili tudi številni, ki bi se iz smeri Škofje Loke po želeni cesti peljali proti Kranju, verjetno bi bil tovorni promet pri tem najbolj zastopan. V bistvu so torej načrti na škofjeloškem koncu posredno vezani tudi na reševanje ene najbolj obremenjenih cest v Sloveniji med Kranjem in letališčem Brnik, ki jo je ob svojem obisku na Gorenjskem podprl tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
