Sodelovanje policije, reševalcev, gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in mnogih drugih je bilo namenjeno preverjanju ukrepanja ob nesreči v predoru z več ponesrečenci. Pred uradnim odprtjem je taka vaja pogoj za ustrezno analizo in oceno. Na kraju samem pa je po vaji direktor direkcije za infrastrukturo Damir Topolko razblinil morebitne dvome: »Predor je varen, ta vaja je dobro služila preverjanju vseh okoliščin. Gre za najbolj moderen predor in zdaj je bilo še pokazano, kakšni bodo ukrepi ob izrednih dogodkih. Vse, kar je za varnost potrebno, bo nabavljeno.«
Dvom zaradi gasilskega vozila
Svetnik občine Škofja Loka Jože Paulus je eden tistih, ki so pred vajo javno izrazili dvom o varnosti prav ob izrednih dogodkih, kot je nesreča v predoru. Znano je, da za posredovanje zadolženi gasilci iz Škofje Loke nimajo na voljo ustreznega, najbolj modernega gasilskega vozila, ki je potrebno za ukrepanje v predorih, daljših od 500 metrov (škofjeloški je daljši za dobrih 200). »Ključno pri posredovanjih v daljših predorih je, da imajo gasilci in seveda ponesrečenci dovolj kisika, ker gre za enocevni predor, v katerem je ob tovrstni nesreči stanje res težko. Ustrezno gasilsko vozilo za tako reševanje je opremljeno s tako imenovano banko zraka, ki omogoči zalogo kisika med reševanjem. Zato bo seveda dobro, da tako vozilo dobimo tudi v Škofji Loki – za zdaj je le v nekoliko oddaljenem Tržiču zaradi reševanja na Ljubelju,« je v soboto povedal Andrej Štremfelj, ki vodi škofjeloške gasilce. Med njimi je zdaj 20 takšnih, ki so usposobljeni za reševanje v tako zahtevnih okoliščinah. Štremfelj je poudaril, da so tudi gasilci pripravljeni finančno sodelovati pri nabavi vozila, ki stane okoli 500.000 evrov.
Jernej Hudohmet, vodja kranjske izpostave uprave za zaščito in reševanje, ki je s preostalimi udeleženci pripravila in izvedla vajo, opozarja na prednost zaščite človeških življenj. Zagotovo bi bilo potrebno najbolj moderno vozilo, ki pa po naših predpisih trenutno ni zahtevano, zato očitno država gasilskega vozila te vrste za Škofjo Loko še ni nabavila: »Mi z vajo dokazujemo, da smo usposobljeni in pripravljeni na zahtevno nalogo reševanja v predoru. Predor je dolg 712 metrov, vaja reševanja pa bo dala dodatne odgovore pred samim odprtjem, saj je bila današnja naloga opravljena ob trenutnem stanju, ki ga z opremo imamo. Vedno pozdravljamo vsako izboljšavo, obenem pa ni potrebna nobena panika, ampak skupno zagotavljanje varnosti.«
Odprtje v oktobru
Splošno prepričanje je, da bo predor s cesto vred odprt v najkrajšem možnem času in da ne bo nobenih nepričakovanih zapletov. Sobotno vajo si je z zanimanjem ogledalo veliko število domačinov, mnogi so kot »ponesrečenci« tudi aktivno sodelovali pri scenariju, po katerem naj bi se v predoru zaletel avtobus. Nejka Kukec iz domačega centra za socialno delo je bila tako zadolžena za pomoč tistim, ki so bili v stresu zaradi nesreče, reševalca z Bleda Mitja Kosič in Nejc Rituper pa sta bila del obsežne reševalne službe. Prav prizadevnost vseh udeležencev je trden temelj, da bodo znali biti kos ob izrednih dogodkih in pomagati ljudem.
