Trideset stopinj pod ničlo!

Ljubljana, 3. febr. Kar pomnijo stari ljudje in kakor beleži vremenska kronika, v Sloveniji še ni bilo tako silovitega mraza. Na svečnico je prej kanilo z blagoslovljene sveče kakor z ledene sveče na strehi. Starčki pravijo, da bo mraz še z vso svojo trdoto trajal dalje. V Sloveniji je zadnja dva dneva nastopila neverjetno huda zima. Temperatura je povsod v 24 urah padla kar za 5–10°C. Najhujši mraz vlada na Dolenjskem okoli Št. Janža, kjer je danes zjutraj termometer beležil –30°C. Zamrznila je ponekod Krka, česar ljudje ne pomnijo. Temperatura je danes variirala med 23–30°C.

Na svečnico je razsajala po Ljubljani, okolici in na Notranjskem silna burja, ali kakor so jo nekdaj nazivali stari Ljubljančani, »ta mrzla sapa s Kamniških planin«. (…) Okoli stolne cerkve je burja še posebno močno gospodarila ter vrgla na tla neko damo, ki se sicer ni poškodovala, pač pa se z velikim naporom zopet dvignila na noge.(…)

Velike zamude vlakov in oviran tovorni promet

Zaradi silnega mraza so imeli vsi vlaki velikanske zamude. Lokomotive vzdrže mraz do –18°C. Hujši mraz že zelo ovira redni železniški promet. Slaba prede tovornim vlakom. Zaradi mraza je na kolodvorih zelo otežkočeno naglo razvrščavanje in ranžiranje tovornih vlakov. Zato prihajajo tovorni vlaki v Ljubljano z zamudami do 10 ur. Če bo mraz še nadalje pritiskal s tako silo, bo tovorni promet zelo ogrožan in niso izključene razne omejitve tovornega prometa.(...)

Ponedeljek, 4. februarja 1929

Mura zamrznila.

Iz Boračeve pri Radencih nam poročajo: Tudi pri nas pritiska nenavadno hud mraz. Na Svečnico je padla temperatura na 24 stopinj pod ničlo. Mura je pri nas zamrznila in hodimo kar peš čez njo. V občini Mlene se je odtrgal mlin g. Staneka. Plaval je nekaj časa dalje, potem pa primrznil. Vse druge mline in brode pa so morali spraviti na breg Mure.

Mariborski večernik »Jutra«, 4. februarja 1929

Vremenska poročila

Danes je bilo v Sloveniji razen v okolici Dravograda zopet popolnoma jasno, solnčno, a mrzlo. Temperatura je širom Slovenije varirala med –15° in –28°C. Najvišjo temperaturo je davi zabeležil Maribor, kjer je kazal termometer na glavnem kolodvoru –15°C. Najhujši mraz pa še vedno vlada na Dolenjskem v okolici Št. Janža in na Gorenjskem. Izredno hud mraz je pritisnil tudi na Notranjskem okoli Rakeka do Starega trga pri Ložu, kjer je zadnje dni divjala tudi silovita burja in po cestah nanesla več metrov visoke zamete.

Mnoge reke in potoki v Sloveniji so popolnoma zamrznili. Debel led je tudi na nekaterih jezerih, posebno na Cerkniškem. Pri Novem mestu je zamrznila Krka, kar se redko dogodi, tudi Ljubljanica je na nekaterih mestih zamrznjena.(...)

Sava popolnoma zamrznila pri Zagorju

O mrazu v dolnji zasavski kotlini pa nam poročajo iz Zagorja: Take zime, kakor je letošnja, že ni bilo od leta 1895. Takrat je Sava zamrznila od prve čuvajnice pri Zagorju do postaje. Ljudje so 8 dni vozili vozove čez Savo, ker je vožnja z brodom bila ustavljena. Tudi v nedeljo je Sava zamrznila in je vožnja z brodom posestnika Grabnerja ustavljena. Občinstvo iz polšniške občine se mora posluževati prehoda čez šklendrovski most. Nekateri delavci so hoteli v ponedeljek zjutraj prekoračiti zamrzlo Savo, vendar so na opozorilo nekega moža opustili namero. Med ljudstvom je utrjena vera: Šele tedaj, ko se poda lisica čez zamrzlo Savo, je led dosti močan za prehod ljudi.(…)

Tudi v Celju –30 stopinj mraza

Letošnji mraz je dosegel menda tudi v Celju v nedeljo svojo skrajno stopinjo. V mestu je kazal toplomer danes v ponedeljek dopoldne –25ºC, v bližnji celjski okolici na prostem pa celo –30°C. Že na Svečnico in v nedeljo je nosila Savinja na svojih valovih znatne količine ledu. Danes zjutraj pa so Celjani doživeli presenečenje, kakor ga razen starejših ljudi doslej še niso. Savinja je namreč preko cele struge zamrznila in je znašala debelina ledu nad 1 dm.

Jutro, 5. februarja 1929

Strašna zima skoro po vsej Evropi

V nedeljo in ponedeljek smo imeli v Sloveniji mraz, kakršnega ne pomnijo že več kakor trideset let. Podoben mraz je vladal v naših krajih leta 1893., ko je v ljubljanski okolici tudi meseca januarja razsajala strašna burja in podirala drevesa.

V nedeljo smo imeli zlasti strupen mraz, v okolici Št. Janža na Dolenjskem in na Gorenjskem je kazal termometer na več mestih 30 in še več stopinj Celzija pod ničlo. V ponedeljek zjutraj je bilo stanje termometra v Sloveniji med 15 in 30 stopinj. Vsi potoki in male mirno tekoče reke v Sloveniji so zamrznile. Debel led je tudi na mnogih jezerih, tako na Cerkniškem. Ljubljanica je zamrznila na mnogih mestih. Tako tudi Krka pri Novem mestu, kar je redek pojav.

Hud mraz splošno ovira promet. Zaradi mraza so popokale mnoge brzojavne in telefonske žice. (…) Na progi med Žirovnico in Javornikom je počila celo tračnica zaradi mraza. Več elektrarn in drugih podjetij v Sloveniji, ki so odvisna od električnega toka, ne obratuje zaradi zamrznjenih vod. Številne šole, zlasti v hribih, so zaradi mraza in snežnih zametov prenehale s poukom. Silno trpi zaradi ostre zime živalstvo v prirodi. Divjačina in ptice poginjajo ne samo od mraza, nego še bolj zaradi gladu.(…)

Domovina, 7. februarja 1929