Pogodba s Titom podpisana
WASHINGTON, 14. novembra – Pogodba o dobavljanju orožja maršalu Titu je bila podpisana v Beogradu. Za Zedinjene države je pogodbo podpisal ameriški poslanik v Beogradu, George Allen.
Jugoslovanska armada, ki ima 30 divizij, bo dobivala od Amerike težko topništvo, tanke in letala.
Posebna ameriška komisija v Beogradu bo nadzorovala upravo s tem orožjem.
Pogodba je stopila v veljavo s podpisom in velja za eno leto.
Jugoslovanski politični režim se ne bo spremenil vsled zvez z Zapadom, kar je maršal Tito izredno naglasil v zadnjem razgovoru s predstavniki istega.
Enakopravnost (Cleveland, Ohio), 15. novembra 1951
Ameriška pomoč Jugoslaviji
Predsednik Truman je sklenil, da bo Amerika še naprej nudila vojaško in gospodarsko pomoč Jugoslaviji. Ta svoj sklep utemeljuje z naslednjimi razlogi:
»Jugoslavija je izpostavljena nadaljnjemu in povečanemu pritisku Sovjetske zveze in njenih satelitov. Posebno še v teku zadnjega leta je Sovjetska zveza podvzela korake, da bi povečala obseg in učinkovitost oboroženih sil sovjetskih satelitov, ki mejijo na Jugoslavijo. Za obvladanje tega položaja je nujno potrebno ojačiti jugoslovanske oborožene sile, ki predstavljajo po številu in pripravljenosti pomembno zapreko napadalnosti v jugo-vzhodni Evropi.(…)
Nimamo nič proti temu, če ZDA pomagajo jugoslovanskim narodom, da se ubranijo pred sovjetskim komunizmom. Vendar bi Truman ne smel pozabiti, da je sedanjemu šibkemu položaju jugoslovanskega gospodarstva v nemajhni meri, po našem mnenju celo največ, krivo brezglavo gospodarstvo vlade, ki vse poskuša, da bi si odtujila ljudstvo in ubila v njem veselje do dela.
Katoliški glas (Gorica), 15. novembra 1951
AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI
»Združene države se pripravljajo, da bodo oborožile neko vzhodnoevropsko komunistično armado...« S temi besedami začenja znana ameriška revija »Newsweek« svoj članek, v katerem sporoča, da je končno med Združenimi državami in Jugoslavijo sklenjen sporazum, po katerem bo Jugoslavija dobila pomoč v orožju, in sicer od lahkega orožja pa tja do tankov in topništva. Uporabo orožja bo nadzirala posebna vojaška misija, ki ji bo načeloval brigadni general John W. Harmony, sedanji vojaški ataše Združenih držav pri rimski ambasadi.(...)
Demokracija (Trst - Gorica), 16. novembra 1951
ČE NOČEŠ BITI SOVJETOM POKOREN, MORAŠ POSLUŠATI NJIHOVE PSOVKE
Na zasedanju generalne skupščine OZN v Parizu je bil sprejet med drugimi na dnevni red tudi jugoslovanski predlog skupaj z resolucijo, po kateri naj bi delegati razpravljali o nasilstvih, ki jih izvaja Sovjetska zveza z njenimi sateliti nad jugoslovanskimi narodi. Prvi se je razprave po tem vprašanju udeležil sovjetski delegat Sobolov in sicer na ta način, da je s kletvicami nediplomatskega besednega zaklada in lažmi blatil jugoslovansko ljudstvo in državno vodstvo. »Govornika« je moral predsednik zasedanja opozoriti, naj bo zmernejši v svojih izrazih.(…)
TRUMAN SE ZAVZEMA ZA NADALJNJO GOSPODARSKO IN VOJAŠKO POMOČ FLRJ
Predsednik ZDA Harry Truman je pred kratkim poslal članom Kongresa posebno pismo, v katerem se zavzema za nadaljnjo gospodarsko in vojaško pomoč Jugoslaviji. V pismu opozarja, da je Jugoslavija izpostavljena vedno večjemu pritisku SZ in njenih satelitov, ki so že davno prekoračili po mirovni pogodbi določeno število oboroženih sil.
Savinjski vestnik, 17. novembra 1951
Titoisti in borba proti komunizmu
Jugoslavija je pred kratkim sklenila z Združenimi državami sporazum o pomoči v orožju. Značilno pa je, da tudi ob tej priliki Tito ni hotel prelomiti svoje solidarnosti s komunizmom. Na izrecno vprašanje časnikarjev je namreč ameriški poslanik Allen bil prisiljen izjaviti, da ne obstojajo z Jugoslavijo nobeni dogovori o medsebojni ameriško-jugoslovanski izmenjavi poročil o stanju v Sovjetski zvezi in satelitskih državah, posebno v kolikor zadeva tamkajšnje sile in priprave. Tito torej ne mara sodelovati z demokracijami na način, ki bi odkril Zahodu hibe in načrte komunističnih režimov.
Zanimivo je, da je Jugoslavija že pred tem odrekla podobno sodelovanje Veliki Britaniji in Franciji. To se je zgodilo ob priliki letošnjega poletnega obiska generala Koče Popoviča v Londonu in Parizu. To pomanjkanje solidarnosti do Velike Britanije, ki je prav takrat, vkljub vsem lastnim težavam dala Jugoslaviji precejšnjo pomoč, je britanskega načelnika vojnega stana tako razburilo, da je enostavno zapustil konferenčno sobo.
Sicer se pa drugače tudi ne more zgoditi: kdor je računal na komuniste, se je še vedno opekel ali razočaral. Zahod bo uspel samo, če bo računal na jugoslovanske narode, ne pa na njihov trenutni režim!
Demokracija, 23. novembra 1951
