Zadnje vesti

Na Madžarskem so imeli in še imajo začetek državljanske vojne. Ponoči in danes zjutraj so bili v Budimpešti poulični boji. Uporniki ne gredo samo proti Rusom in njihovim zasedbenim četam, marveč proti sedanjemu komunističnemu režimu kot takemu. Sovjetski vojaki so bili poklicani v Budimpešto. Radio Budimpešta je priznal, da gre za notranji upor, ki je hujši od onega na Poljskem ali v Vzhodni Nemčiji. Priznava, da so uporniki napadli državna poslopja, hoteli podreti kip Stalina, skratka, da so napadali na splošno. Priznava dalje, da je bilo več mrtvih v vrstah civilnih ljudi, domače policije in vojaštva, pa tudi v vrstah sovjetskega vojaštva. Vlada je oklicala izjemno stanje in prepovedala vsako javno zborovanje.

Enakopravnost (Cleveland, Ohio), 24. oktobra 1956

Zavrelo je tudi na Madžarskem

Razvoja, ki je začel, »ljudskovladne« oblasti ne bodo mogle kar tako ustaviti, posebno ker ni omejen na eno samo državo. To dokazuje upor na Madžarskem. Na Madžarskem se je že dolgo nekaj pripravljalo. Kakor na Poljskem, so tudi tam dali prvo javno pobudo književniki. S tem so izpričali svoj pogum in zavest odgovornosti pred narodom in zgodovino. Zato se ne more reči, da je bil izbruh nezadovoljstva nepričakovan. Nepričakovano je bilo le to, da je prišlo do upora tako kmalu in s takšno silovitostjo, da berlinski in poznanjski upor pred budimpeštanskim kar obledita. Začelo je v torek. V madžarski prestolnici Budimpešti je bila napovedana demonstracija študentov, ki so pozivali vlado, naj sprejme ukrepe za izboljšanje življenjskih razmer v deželi.(…)

Med glavnimi zahtevami resolucije, katero so prebrali, so bile naslednje: svobodne volitve ob udeležbi več strank, svoboda govora in tiska, popolna reorganizacija madžarskega gospodarstva z uporabo uranskih ležišč v izključno korist madžarske republike, porušenje Stalinovega spomenika ter spremembo sporazumov, ki se tičejo trgovanja s tujino.(…)

Sovjetske čete so nastopile z vso brezobzirnostjo. Tuji očividci pravijo, da so videli, kako so streljale tudi madžarske vojake in častnike, ki niso hoteli uporabiti orožja proti lastnemu narodu.(…)

Demokracija (Trst - Gorica), 26. oktobra 1956

Zadnje vesti

V Budimpešti so, tako vsaj poročajo, zatrli upore. Tudi Moskva je prvič priznala in sovjetskim državljanom razodela, da so se Madžari res uprli, drugič, da je rdeča armada, ki je torej tudi na Madžarskem, te upore z orožjem zatrla. Koliko je bilo smrtnih žrtev kratke revolucije ni bilo objavljeno od nobene strani. Na Poljskem so pristaši Titoizma manifestirali za Madžare. Vlada je sicer pozvala manifestante naj s temi manifestacijami prenehajo, pa je bil poziv zastonj.

Spremembe v stranki preko noči so bile te, da so nagnali z važnih položajev staliniste, pa postavili titoiste. Madžarska ima tudi novega predsednika vlade Nagya, ki je za delno privatno gospodarstvo in za večjo politično svobodo.

Enakopravnost, 25. oktobra 1956

VOLJA LJUDSTVA

Začelo se je, kakor se take reči po navadi začno. Z množično manifestacijo in zahtevami po neodvisni nacionalni politiki, delavskem samoupravljanju, novi politiki na vasi, izločitvi stalinistične Rakosijeve skupine in tajnih volitvah parlamenta. Precej gotovo je, da je govor bivšega sekretarja partije madžarskih delavcev Göreja (ki je bil po nekaterih nezanesljivih poročilih ubit) spremenil manifestacije v demonstracije in te v oborožen upor.(…)

Prva zadovoljitev ljudskih zahtev je bila: Nagy nazaj na položaj ministrskega predsednika. Nagy je postal ministrski predsednik. Toda to še ni v celoti zadovoljilo ljudstva. Tik pred imenovanjem Nagya za predsednika je vlada poklicala sovjetske čete, naj pomagajo vzpostaviti red in mir. Göre je bil razrešen funkcije sekretarja partije in na njegovo mesto je bil imenovan Janos Kadar, ki je nekaj let preživel v ječi kot žrtev stalinistične politike. Toda upor se je – žal – že razbesnel in položaj se je zapletel.

Vsa resnica ne bo tako kmalu znana in precej je še nejasnosti. Ni jasno, kdo je prvi začel streljati, toda to ni niti tako važno. V najnovejši deklaraciji vlade je rečeno, da je moč v teh dogodkih videti »usodne posledice strašnih zmot in zločinov v minulem desetletju«.(…)

V imenu CK Zveze komunistov Jugoslavije

je generalni sekretar ZKJ Tito poslal predsedstvu partije madž. delov. ljudi pismo, v katerem poziva madžarsko ljudstvo, naj stori vse za prenehanje nadaljnjega prelivanja krvi. Podobna pisma sta poslali partiji Poljske in Češkoslovaške.

Na Madžarskem in v sami Budimpešti

se položaj normalizira, čeprav je stanje v državi še precej nejasno in neurejeno. Nova vlada Imre Nagya poskuša z nadčloveškimi napori prepričati dobronamerne upornike, kolikor jih je še, da polože orožje, in ustvariti pogoje za zaupanje ljudstva v vlado. Vlada namerava po pomiritvi države začeti pogajanja s sovjetsko vlado o umiku sovjetskih čet z vsega madžarskega ozemlja.

Dolenjski list, 1. novembra 1956