Biljana Dušić, dr. medicine in svetovalka ajurvedske medicine: Konstitucija telesa pove, kaj ješ, delaš in misliš

Najprej je v Beogradu doštudirala splošno medicino, po prihodu v Ljubljano je bila deset let zdravnica splošne prakse, se vmes lotila magisterija na temo duševno zdravje v skupnosti, nato še kakšno leto delala z duševnimi bolniki v stanovanjski skupnosti. Nato se je odločila drugače: opustila je medicinsko prakso, se posvetila študiju staroindijskega sanskrta, zadnja leta pa deluje kot svetovalka ajurvedske medicine.

Biljana Dušić je tudi nosilka programskega sklopa Ajurveda na že drugem festivalu celostnega zdravja Dao Yah, ki bo potekal med 29. in 31. januarjem v Cankarjevem domu v Ljubljani; dao označuje kitajsko tradicionalno medicino, y jogo, a ajurvedo in h homeopatijo. Gre za drzen poskus resnejšega povezovanja znanj tradicionalne zahodne in tradicionalne vzhodne medicine v našem prostoru.

To drži in obstaja velika verjetnost, da se jih v to okolje implementira. V resnici imajo vsi trije sistemi zelo dolgo tradicijo, tudi v tem prostoru so že nekaj časa prisotni in so medicinski – naj gre za kitajsko tradicionalno homeopatijo, indijsko homeopatijo ali najmlajšo homeopatijo evropskega izvora. V Indiji na primer imajo fakultete za homeopatijo in fakultete za ajurvedo.

Skupno vsem trem je poleg tehtne osnove tudi celosten pogled na človeka. Doživljajo ga kot psihosomatsko bitje, ki ima fizični del, a tudi duševni in duhovni del. V jeziku svojih tradicionalnih sistemov govorijo o stvareh, do katerih nenazadnje prihaja tudi današnja znanost s fiziko in kozmologijo na čelu, ko ugotavlja, da je praktično vse, kar je fizično realno, nastalo iz polja, v katerem so se šele pozneje pojavili delci in nato fizična materija.

Ajurveda denimo smatra, da naše navade mišljenja in vedenja hipoma vplivajo na električne in biokemične dogodke v celicah. Če so te navade ustaljene, recimo duševno odzivanje na neki dogodek vedno na isti način – z jezo in nesprejemanjem, ali s strpnostjo in razumevanjem – to pogojuje naše fizično telo. Vpliva na to, kako bodo delovale naše celice.

Opredelitev psihosomatskih obolenj je nedvomno večji premik, ki ga je naša mlada zahodna medicina storila. Sodobni človek postaja vse bolj izobražen, psihološko večplasten, tudi subtilen v dojemanju sebe, in teh psihosomatskih bolezni je čedalje več in čedalje bolj so individualne. Vsako leto v medicinski literaturi beležijo nove sindrome, ki so značilni za omejeno število ljudi in se ne ponavljajo tako pogosto.

Raziskave v sodobni medicini gredo v smer genetike, medtem ko je za ajurvedo genetika izraz neke zavesti, ki jo človek skozi inkarnacijo nosi s seboj. Današnja genetika omenja tudi epigenetske procese, kjer se genom tekom življenja lahko spreminja pod določenimi vplivi psihološke in energijske narave. To pomeni, da določena psihološka stanja, še posebej dolgotrajna in intenzivna, ne spremenijo le navadne celice, ampak celo DNK. Uradna medicina je ugotovila nekaj, kar tradicionalne medicine na vzhodu vedo že dolgo.

Ocenila sem, da takšna, kot sem, ne bom mogla narediti nobene revolucije. Bilo je nekaj konfliktov, ko sem pacientom svetovala po svoji vesti, kaj bi bilo zanje bolje kot kortikosteroidi, in ti konflikti so potem zahtevali veliko energije in časa. Tudi to ni šlo, da bi ljudi, ki so že kaj slišali o ajurvedi, dodatno inspirirala; pogoji so bili še nezreli. Ko sem izstopila iz sistema, se mi je zdela ta odločitev najboljša. Če bi hotela sprejeti zdravniško licenco, bi morala delati po nareku doktrine Zdravniške zbornice, v določenih pogledih pa se s to doktrino nisem strinjala. Če bi jo sprejela, bi bila v konfliktu sama s seboj, s svojo vestjo.

Vtis imam, da je takšno delovanje zdravniške skupnosti, kjer je neka splošno sprejeta doktrina ovira za svobodni razmislek, sistem perfektno šolanih vijakov za stroj. Zdravnik odgovorno dela v skladu z doktrino, in vse manj je odgovoren za načela sočutja in lastne presoje. Če se pacientu zdravstveno stanje poslabša ali celo umre, ker se na neko doktrino »ni dobro odzival«, nihče ni odgovoren. Ostati v tem sistemu je pomenilo sprejeti vse to.

Revolucionaren znotraj sistema si lahko le, če si tak karakter. Tak je bil denimo dr. Janez Rugelj, ki je bil na svojem področju zelo prodoren in prisoten, ali pa dr. Erik Brecelj, ki ga zelo spoštujem. Medtem ko zame, z mojim značajem, takšna vloga ni mišljena.

Tudi na miren način smo lahko revolucionarni oziroma smo revolucionarji v skladu s svojo naravo, ni nam treba ravno jurišati. V jeziku ajurvede smo lahko prisotni na »lunarni«, ženski način ali na »solarni«, moški način. So ljudje, ki pripravijo pogoje, drugi izpeljejo preboj, spet tretji situacijo uveljavijo in stabilizirajo. Človek nima druge izbire, kot da deluje v skladu s svojo naravo, sledi svoji vesti in se ne pusti upogniti.

Značaj človeka odslikava njegovo konstitucijo, kar pomeni, da fiziološka in duševna nagnjenja oblikujejo telo. Na podlagi tega ajurveda določa način prehranjevanja in življenja, ki nekomu najbolj ustreza, da lahko iz sebe potegne najboljše. Neravnovesje pa ga sčasoma duševno in fizično obrabi. Vsi smo v določenih obdobjih v neravnovesju in vsaka sprememba v življenju pomeni neravnovesje. Ajurveda ponuja vedenje o tem, kako se uravnovesiti.

Seveda. Če je svetovalec subtilen in ima za seboj veliko izkušenj, je to vidno že na daleč. Glede na konstitucijo človeka se potem svetuje način življenja in prehranjevanja. Če pa je bolezen že prisotna in so kreativne sile v telesu v neravnovesju, lahko telo kopiči v sebi tudi določene strupe, ki so posledica dolgotrajnega nalaganja neustrezne hrane.

Za ajurvedo so strupi v resnici ostanki neprebavljene ali nepresnovljene hrane, ko je človek jedel nekaj, kar ni v skladu z njegovo naravo. Celice te hrane ne morejo uporabiti, materija počasi razpada, tako kot če vam v kuhinji začne razpadati hrana organskega izvora. Najprej gnije, potem zavre oziroma fermentira. Ker je fermentacija egzotermičen proces, ki osvobaja toploto oziroma »ogenj« in povzroča kislost, to pomeni, da se tkivne tekočine in kri »zakisajo« oziroma se jim zniža pH-vrednost. Ne gre za življenjsko ogrožujoče znižanje pH, omogoča pa, da se v telesu povečajo oksidacijski procesi. Rezultat je subakutno, neprepoznano vnetje notranjih tkiv ob že siceršnjem neravnovesju.

Če so strupi dolgo prisotni v telesu, se povežejo s fluidi, ki upravljajo z našo fiziologijo, ter organi, do katerih imajo afiniteto ali so šibkejši. To posledično lahko sproži tako imenovane avtoimune procese. Telo želi strupe odstraniti, a ker so povezani z lastnim tkivom, se imunski sistem praktično izčrpa in začne napadati lastno tkivo. Ti procesi so v ajurvedi zelo jasno zapisani.

Nenehne spremembe v mnenjih moderne medicine so za ajurvedo irelevantne. Ajurveda govori o principih zdravja in nastanka bolezni, izhaja iz znanja o treh temeljnih kreativnih silah, fluidih vate, pitte in kaphe. Na ravni telesa vata upravlja z živčnim sistemom in zavestjo kot dejavnikom zdravja. Vata prek zavesti deluje tudi na genetske procese v telesu. Pitta predstavlja v telesu vse procese transformacije; pitta molekule so encimi - prebavni, presnovni, celični, nevrotransmiterji, pigmenti, kot je denimo pigment v mrežnici, ki sončno svetlobo transformira v organsko zaznaven električni impulz. Medtem ko so kapha molekule beljakovinske molekule, ki v telesu ustvarjajo tudi sluz. Tekočina obdaja vse sluznice in ovojnice v telesu. Vsak organ je v dvojni ovojnici, vmesna tekočina pa je kapha narave. Tudi znotraj celice delujejo vse tri omenjene ustvarjalne sile.

Te tri sile prežemajo in upravljajo tudi celotno naravo. Planeti imajo svojo zavest, kar prepoznava tudi znanost - »gaja« princip govori o tem, da ima Zemlja zavest; če nekaj iz vesolja leti proti njej, se zna ogniti tako, da generira določene spremembe v svojem magnetnem polju. Kapha fluid predstavlja tudi silo gravitacije. Medtem ko delovanje pitte najdemo recimo v plasteh zemljine atmosfere, kjer se močno solarno sevanje transformira v žarčenje, ki za življenje na našem planetu ni uničujoče, ampak je podporno.

Ko človek enkrat odraste in prežame s svojo zavestjo vsak organ, postane ena celota. Fizično telo je le zunanji izraz teh subtilnih sil – kot »strjeni um«. Pitta telo je bolj skladno grajeno in transformacije znotraj njega zato potekajo lažje, vata telo pa je grajeno manj skladno, nekdo ima recimo daljše roke in krajše noge ali obratno, ali ima neenakomerno postavljene zobe v čeljustih. Ljudje, ki imajo eno oko drugačne barve od drugega, imajo z vidika ajurvede določeno motnjo vata fluida; embriološko je šlo za neskladje v električnih procesih v glavi. To ni nujno bolezensko stanje, gre pa nedvomno za neko neskladje.

Če je človek dolgo zaskrbljen ali pod dolgotrajnim stresom, bo poleg tega, da bo nemiren in tesnoben, telo oddajalo še druge znake. Koža in sluznice bodo bolj izsušene, odvajanje blata bo težje ali neredno, na ravni tkiv se bodo okrepili razgrajevalni, katabolični procesi, količina in intenziteta pitta molekul bo upadla, pojavili se bodo tremorji, ki jih pozna tudi uradna medicina. Zato pride do hitre obrabe tkiv. Intenzivni psihološki stres, če traja predolgo, človeka vodi v stanje duševnega in fizičnega životarjenja, razpada.

Res se stresu danes ne da izogniti, vendar je lahko tudi znak, da se nam dogaja nekaj neobičajnega. Stres je lahko pozitiven ali negativen. Prvi je vedno nujen pri spremembah, skozi katere zorimo. Vsak od nas gre skozi težke izkušnje, iz katerih lahko pride boljši, močnejši, lepši in zato celovitejši. Negativno pa človek doživlja stres, ko je neprestano v konfliktu sam s seboj. Misli eno, dela drugo. Eno mu narekuje vest, drugo mora delati v službi, ali vsaj misli, da mora delati tako. Negativen stres je mogoče odpraviti samo tako, da posameznik v sebi najde tisto inteligentno točko svojega središča, s katere vidi širše. Gre v spremembo in ne nadaljuje v nedogled z notranjim konfliktom.

Vsak stres veča vata fluid, torej nemirnost, tesnobnost, nespečnost, in ko gre nekdo skozi spremembe, si lahko pomaga tako, da negativni stres najprej obrne v pozitivnega, upoštevati pa mora tudi ajurvedske nasvete pri povečani vati. V prehrani to pomeni dovolj oljnate hrane, juh, enolončnic, toplih napitkov. Oljiti je treba tudi telo, glavo. Seveda ne iz kozmetičnih razlogov, ampak ker olje uravnoveša vata fluid. Ogibati pa se je treba suhi hrani, kot so sendviči, krekerji, čips. Priporoča se tudi ohranjanje prehranjevalnega ritma, uživanje obrokov ob istem času, kar uskladi hormonski ritem.

Stanje nemira v živčnem sistemu izziva hormonska neravnovesja. Hormoni imajo svoj dnevni ritem, vedo, kdaj se kaj izloča, so uglašeni z ritmom sonca in lune, dneva in noči, z ritmom hranjenja. Z dolgotrajnim stresom se ta ritem poruši. Če si človek, ki ga pesti vata neravnovesje, vsaj minimalno določi neki ritem, se tudi hormoni začnejo temu prilagajati. V trebušni slinavki se na primer po obroku krepijo rezerve hormona inzulina, ki bo potreben za naslednji obrok. Če človek stalno nekaj žveči, tudi takrat, ko ni lačen, je nemogoče ohranjati njegovo ustrezno in krepko izločanje. Če fiksiramo vsaj en obrok, se počasi ureja tudi hormonski kaos. Ajurveda smatra, da so hormoni tisti, ki precej določajo človeško psiho. Kolikor so hormoni uglašeni na fizični ravni, toliko je uglašena tudi človekova psiha.

Prehranska dopolnila so različni zeliščni pripravki, mešanice in izolirana zelišča, ki so lahko podporni in zdravilni v nekem konkretnem neravnovesju. Naravna zelišča imajo izredno moč, pripravljena in kombinirana na različne načine pa naslavljajo različne organe in tkiva.

Vedno znova se čudim, kako je lahko sodobni človek, ki je tako visoko razvil intelekt, izpustil iz svoje percepcije nekaj tako pomembnega, kot je hrana. Hrana je tisto, kar postajamo. Če pogledate krožnik pred sabo in se vprašate, ali želim biti to, potem jejte to! Hrano dajete svojim celicam ves čas, od rojstva do smrti, vsaj trikrat na dan, vse dni v letu. Če dajete telesu naravno hrano, torej zelenjavo, ki je videla sonce in zemljo, in če je pripravljena glede na fluid človeka, potem jo je lažje prebaviti. Hipokrat, ki je bil ravno tako v stiku z ajurvedo in je oče zahodne medicine, je rekel, da hrana mora biti zdravilo in zdravilo mora biti hrana.

Dokler je nekdo v ravnotežju, ima naravni občutek, kaj mu pomaga in česa se mora pri prehranjevanju izogibati. Ko se mu ravnotežje poruši, izgubi tudi to naravno presojo, ki sicer ne potrebuje nobenega zdravnika, niti ajurvedskega.

V skladu s svojo naravo, ta pa je pitta-vata. Sicer pa tudi obdobjem v dnevu in letnim časom vladajo trije fluidi. Zdaj, v vata obdobju, se prehranjujem, da v sebi uravnovešam vata princip. Zato je hrana večinoma kuhana, veliko je enolončnic in zelo malo surove hrane, ki hladi telo. Intenzivneje se oljim po telesu, pijem toplo tekočino in jemljem zelišča, kot so ingver, materina dušica. Čaji s temi zelišči segrevajo telo.

Kmalu bo prišlo kapha obdobje, takrat bom jedla več svežih solat. Tako zahteva moja konstitucija, medtem ko bo to za nekatere čas, ko morajo piti recimo grenke čaje. V poletnem času moje telo samo zahteva surovo zelenjavo in sadje. Največ, kar bo pri meni takrat kuhano, bodo blanširana blitva, kuhan krompir ali kuskus z blanširano zelenjavo. Če med fluidi ni ravnovesja, reagiram s hrano in dodatki iz zelišč.

Zelo različni ljudje prihajajo po nasvete. Nekateri že imajo odnos do indijske tradicije. Redki pridejo preventivno. Večina jih že ima zdravstvene težave in pridejo po nekakšno drugo mnenje ob mnenju uradne medicine. Pridejo tudi takšni, ki odklanjajo uradno medicino, ker naravno čutijo, da je zanje pregroba. Ali pa takšni, ki jih naročijo sorodniki in ne vedo, kam so prišli – in se potem čudijo.

Svetovanje traja dve uri. Prvo uro poslušam njihove težave, potek funkcij, kot so prebava, menstruacija, potenje. Zanima me, koliko pijejo, kako koža reagira na sonce, kako se prehranjujejo. Šele v drugem delu je poudarek na nasvetih, kako spremeniti prehrano, da bi bila podporna v stanju, v katerem se pacient trenutno nahaja. Govorimo tudi o spremembah življenjskega stila; nekatere je treba spraviti v fizično aktivnost, druge, recimo tiste v stresu, pa v vadbe, ki um preusmerjajo navznoter. Te prakse umirjanja uma so lahko joga, chi gong, tai chi, meditacija ali pa molitev, karkoli, le da je človek namesto na sto petdeset stvari hkrati vezan samo na dve ali tri. Približno tako, kot bi rekla, da um v tistem trenutku ve le to, kje je ena noga, kje druga in kje je roka.

Veste, nekateri ljudje sploh ne vedo, da so napihnjeni, tako zelo so odtujeni od svojega telesa. Medtem ko drugi zelo dobro čutijo najbolj fine premike v njem. In potem zelo jasno zaznajo, da neko naravno stanje ni več takšno, kot je bilo, in da je treba ukrepati. Za te ljudi, ki ne slišijo svojega telesa, je potrebno, da večkrat pridejo na terapijo. S tistimi, ki slišijo, pa se lahko zelo kmalu usklajujemo kar po elektronski pošti.