Gospa P. je ena od družinskih zdravnikov, ki so v zadnjih letih zapustili slovensko zdravstvo. V njem svojega poklica ni mogla opravljati, kot bi si ga želela, predvsem pa je bila preobremenjena. Obravnavala je okoli 50 do 60 bolnikov na dan, ob tem pa je pokrivala tudi nujne primere. Včasih se je morala odločati, kako poskrbeti za tri urgentne bolnike hkrati. »Nase je bilo treba prevzeti veliko odgovornosti. To je prineslo velike psihične obremenitve in skrbi, ki se ne nehajo, ko se služba za tisti dan konča. Misli se vrtijo predvsem okoli dela, prosti čas pa se krči,« se vse močnejših občutkov izgorelosti spominja naša sogovornica (njene podatke hranimo v uredništvu). K odločitvi, da odide, pa je prispevalo tudi neskončno čakanje na nujne in velikokrat napovedane spremembe v zdravstvu.
Na Švedskem, kjer zdaj dela, na dan obravnava od osem do deset bolnikov, pri okoli desetih bolnikih na dan pa poskrbi za administracijo. »Za posameznega bolnika imam od pol ure do 45 minut časa. V tem času lahko opravim res dober pregled in zastavim načrt, kako bomo tega bolnika obravnavali. Močna je podpora psihologov in fizioterapevtov, ki obravnavajo velik del blažjih zdravstvenih težav. Bolniki, ki jih obravnavam, tako zares potrebujejo zdravniško pomoč, saj so njihove težave zahtevne. Na voljo imam tudi več diagnostike kot v Sloveniji,« je gospa P. opisala razmere v švedskem osnovnem zdravstvu. Družinski zdravniki lahko tam rešijo bistveno več zdravstvenih težav svojih pacientov, s tem pa jim prihranijo marsikatero bolnišnično zdravljenje. Tudi pri plačah je drugače. Medtem ko so v Sloveniji družinski zdravniki plačani precej slabše od drugih specialistov, v tujini pogosto posebej nagradijo družinske zdravnike, ki delajo v odročnejših krajih.
Zdravniki prihajajo, a kako jih obdržati v družinski medicini?
Koliko družinskih zdravnikov je v zadnjem času zapustilo Slovenijo, ni znano. Mnogi zdravniki pa že kot specializanti družinske medicine prebegnejo v druge stroke. Letos je po zadnjih podatkih med specializacijo družinsko medicino zapustilo kar 21 mladih zdravnikov. Lani je bilo takšnih primerov v celem letu 16, leto prej pa osem. Zapuščanje osnovnega zdravstva, kjer zdravnikov še posebej primanjkuje, pa po oceni predsednika sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igorja Muževiča ni presenetljivo. »79 odstotkov družinskih zdravnikov pesti izgorelost. Umirajo pet let pred drugimi zdravniki, med njimi so pogostejši srčni infarkti in samomori. Delovni pogoji zdravnikom ne omogočajo kakovostnega življenja.«
Preobremenjenost, ki vodi v vse hujše težave, specializanti opažajo pri svojih mentorjih. »Ti nimajo dovolj časa, da bi se jim posvetili in pokazali lepe vidike družinske medicine. Študenti pa vidijo izgorele zdravnike, ki se neprestano pritožujejo nad razmerami.« Specializacijo iz družinske medicine so letos odobrili 60 zdravnikom, kažejo podatki zdravniške zbornice. V zdravstvu se veselijo zaposlitev, ki se obetajo v prihodnjih letih, saj bo pomoč družinskih zdravnikov tako dostopnejša. A če bodo mladi zdravniki množično prehajali v druge specializacije, specialisti pa v tujino, se bo to zaposlovanje premalo poznalo.
Izenačiti želijo plačilo
Muževič meni, da bi morali čim prej poskrbeti za boljši položaj družinskih zdravnikov – tudi pri plačilu. Izhodiščni plačni razred bi se moral po njihovem s 43. dvigniti na 45., s čimer bi se izenačili z drugimi. To naj bi sicer urejali v pogajanjih o kolektivni pogodbe za zdravnike, ki pa bi lahko zahtevala kar nekaj časa. »Denar za boljše plačilo družinskih zdravnikov pa je že v sistemu, a ni porabljen za ta namen. Menim, da bi bilo to smiselno rešiti v prihodnjih mesecih,« meni Muževič.
Na ministrstvu za zdravje nameravajo položaj družinskih zdravnikov urejati v okviru dogovarjanj o kolektivni pogodbi za zdravnike. »Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je že večkrat poudarila, da se zavzema za izenačitev izhodiščnega razreda specialistov družinske medicine z drugimi specialisti, za kar so od leta 2008 prikrajšani,« so spomnili na razkorak v takrat uvedenem plačnem sistemu.
