Konec tega tedna naj bi na avstrijsko-slovenski meji začel veljati poostren režim prehajanja beguncev. Avstrija naj bi v državo spuščala le tiste begunce, ki nameravajo za azil zaprositi v Nemčiji oziroma Avstriji ter imajo ustrezne dokumente. Ker bi takšen režim pomenil krepko zmanjšanje begunskega toka, utegne v državah južneje na balkanski migracijski poti – tudi v Sloveniji – obtičati več tisoč ljudi. Tega si nobena od držav ne želi. Zato še naprej potekajo pogovori med Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo glede podrobnosti novega režima prehajanja meja, ki pa še ni dorečen. Ob odsotnosti hrvaškega sodelovanja pri dogovarjanju – po bližnjem konstituiranju hrvaške vlade v Ljubljani upajo na boljše sodelovanje – je precej odvisno tudi od jutrišnjega sestanka avstrijske zvezne vlade z ministrskimi predsedniki zveznih dežel, na katerem naj bi določili prihodnje usmeritve avstrijske azilne politike.
Ker v Avstriji zaradi pomanjkanja vseevropskega dogovora o upravljanju begunske krize ne izključujejo več nadaljnjih nacionalnih ukrepov, se tudi v Sloveniji odpira vprašanje vračanja migrantov. »Če ni sodelovanja, si moramo pomagati sami,« je včeraj dejal premier Miro Cerar, ob čemer pa ni podrobneje povedal, kakšne sorazmerne ukrepe bi lahko Slovenija ob morebitni uvedbi enostranskega strožjega režima prehajanja slovensko-avstrijske meje uvedla na slovensko-hrvaški meji. Nekateri izmed teh ukrepov naj bi nosili tudi oznako tajno, je napovedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Med mogočimi ukrepi ne gre izključiti širjenja žične ograje ob vsej južni meji s Hrvaško in uvedbe podobno strogega režima prehajanja za begunce na slovensko-hrvaški meji, kot bi veljal na avstrijsko-slovenski.
V Avstriji jutri test režima
Avstrija naj bi že jutri po poročanju tiskovne agencije APA v Špilju začela testirati nov sistem sprejemanja migrantov, ki naj bi februarja že polno deloval. Migrante bodo odslej v Špilju pregledali, preverili prtljago in jih registrirali. Pri mejnemu nadzoru naj bi odslej pomagala avstrijska vojska s 500 vojaki. Dnevno naj bi obravnavali do 6000 migrantov, zmogljivosti pa bi lahko po potrebi povečali do 11.000 migrantov. V Špilju so ob mejnem prehodu predvideni tudi zbirni centri za ekonomske migrante, od koder naj bi migrante iz varnih držav, kot so Maroko, Tunizija in Alžirija, v večjih skupinah vračali nazaj v Slovenijo.
Po besedah Györkös-Žnidarjeve Slovenija ne bi privolila v to, da bi skupaj z Avstrijo in Nemčijo registrirala begunce na slovenskem ozemlju, saj bi to predstavljajo zametke žariščne točke, kjer bi se določalo, kateri begunci so upravičeni do mednarodne zaščite. Posledično bi na slovenskem ozemlju lahko obtičalo več tisoč beguncev, ki jih naj ne bi bili sposobni dolgoročno dostojno oskrbeti. Glede na poročanje APA bi takšno žariščno točko lahko vzpostavili na avstrijski strani takoj za mejnim prehodom Šentilj. Vzpostavljanja žariščnih točk na svojih ozemljih ne želijo niti v Hrvaški niti v Srbiji.
Tudi Hrvaška načrtuje zapiranje
»Če Slovenija zapre mejo s Hrvaško in če bodo skupne nemško-avstrijsko-slovenske patrulje ob naši meji s Slovenijo, pomeni, da bo Hrvaška postala slepo črevo. V HDZ že mesece opozarjamo, da se to ne sme zgoditi,« je včeraj dejal predsednik HDZ in verjetni visoki predstavnik v prihodnji hrvaški vladi Tomislav Karamarko.
V primeru, da bi Nemci, Avstrijci in Slovenci skupaj varovali slovensko-hrvaško mejo, bi Hrvaška po Karamarkovih besedah enako storila na svoji meji s Srbijo. »Uvedli bomo metode in sredstva, ki jih bodo uveljavile naše partnerske države.« Enake ukrepe na svojih mejah, kjer vstopajo begunci (iz Makedonije in Bolgarije), je v tem primeru napovedal tudi srbski minister za delo, zaposlovanje in socialo Aleksandar Vulin. Srbija meje z Makedonijo doslej še ni zapirala, saj je transport beguncev za obe državi posel – v obeh namreč migrantom za vožnjo zaračunavajo.
Zapiranje meje med Hrvaško in Srbijo je bilo grenka izkušnja iz lanskega septembra, ko se je pot beguncev preusmerila iz Hrvaške na Madžarsko. Napetosti med državama so v nekaj dneh privedle do ostrih besed na najvišji politični ravni ter skorajda do prekinitve stikov.
Tudi med Slovenijo in Hrvaško je septembra in oktobra že prišlo do hudih napetosti, ko Slovenija ni želela sprejeti migrantov, ki jih je do meje pripeljala Hrvaška. Zaradi tega je bil začasno ustavljen celo železniški promet med državama.
Cerar: Kam bodo šli vsi begunci?
Cerar je včeraj ocenil, da bi spomladi v EU ponovno prišlo od 10.000 do 15.000 beguncev na dan. »Kam se bodo razpršili?« se je spraševal in omenjal, da je dolžnost vlade zaščititi premoženje državljanov. Za premierja ni naključje, da so Italijani na mejo s Slovenijo napotili vojsko. »Dogodki v Evropi kažejo, kam gremo,« je bil črnogled premier, a kljub temu še upa na vseevropsko rešitev.
