Vse od srede decembra nemški varnostni organi na meji z Avstrijo zavračajo tiste migrante, ki navedejo, da želijo skozi Nemčijo zgolj potovati naprej proti severu. Ko se čez kakšna dva tedna isti migranti vrnejo in za ciljno državo navedejo Nemčijo, jih vseeno sprejmejo. Avstrija se po drugi strani v vseevropski želji po zmanjšanju prihoda beguncev pripravlja na načrt B, po katerem naj bi na avstrijsko-slovenski meji zavračali vstop ekonomskim migrantom.
Pred današnjim sestankom premierja Mira Cerarja z nemško kanclerko Angelo Merkel Slovenija opozarja, da se ob uvajanju začasnih mejnih nadzorov na številnih evropskih mejah in zaostrovanju azilne zakonodaje ter pripravah na hitrejše vračanje ekonomskih migrantov tudi sama pripravlja na morebiten povratni tok migrantov, ki se že nakazuje na evropskih mejah. Kakšni naj bi bili ti ukrepi, na notranjem ministrstvu uradno ne pojasnjujejo, niti ni znano, kateri ukrepi držav severneje od nas bi njihovo izvajanje resnično sprožili. »Če se bo nadaljevalo omejevanje (prehajanja beguncev, op. a.) severno od nas, se bomo tudi mi primerno odzvali,« pravi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.
»Imamo pripravljene določene ukrepe, da bi bilo število ljudi, ki bi se tukaj zadržali, čim manjše,« razlaga Šefic. Primernih nastanitvenih možnosti naj bi bilo zgolj 1000, in sicer tistih, ki so namenjene za morebiti povečano število prosilcev za mednarodno zaščito. Po nekaterih naših informacijah je eden od možnih ukrepov zagraditev vse južne meje; sklep o tem naj bi vlada že sprejela. V kabinetu predsednika vlade so nam na vprašanje, ali te naše informacije držijo, odgovorili: »Sklepov o ograji ne moremo komentirati.« Eden od naših sogovornikov iz vladnih vrst se sicer tovrstnega sklepa ne spomni, a je dodal, da je ograja na vsej južni meji vsekakor opcija. »Tudi če vlada tega sklepa še ni sprejela, to ni problem. To se hitro sprejme.« Doslej je Slovenija sicer na meji s Hrvaško že postavila 155 kilometrov ograje.
Zagotovo bodo dodatno omejevali prehajanje beguncev
»Povratnega toka za zdaj še ni,« poudarja Šefic in dodaja, da se morajo države dogovoriti o skupni evropski begunski politiki, saj časa ni več na pretek, tolerirati pa ni možno nobenega odlaganja. Za koliko bi se moral zmanjšati pretok beguncev v Evropo, sicer ni jasno. Podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans med nedavnim obiskom Turčije ni bil zadovoljen, da se je število prehajajočih beguncev v Grčijo zmanjšalo le na od 2000 do 3000 na dan. Od turških sogovornikov je zahteval še občutnejše zmanjšanje begunskega toka. Kot razlaga Šefic, je dogajanje v Nemčiji, kjer si letos ne želijo več kot 200.000 prosilcev za azil, ena od referenčnih točk za vse druge države na balkanski begunski poti. »Cilj je, da se begunski tok ustavi. Tega bi nadomestili z urejenim prostovoljnim preseljevanjem do mednarodne zaščite upravičenih beguncev neposredno iz Turčije. Tako beguncem ne bi bilo treba peš na pot,« pravi David Brozina, v. d. generalnega direktorja za zadeve EU na zunanjem ministrstvu.
Ena izmed težav, s katero se sooča Slovenija, je slabo sodelovanje s hrvaškimi oblastmi. To je postalo ponovno jasno včeraj, ko sta se sestanka udeležila le avstrijski in slovenski generalni direktor policije, njunega hrvaškega kolega pa ni bilo. Srečanje je bilo tako namenjeno predvsem usklajevanju dela avstrijske in slovenske policije v prihodnjih dneh. Da bo zagotovo še dodatno omejevanje prehajanja beguncev, generalni direktor slovenske policije Marjan Fank po srečanju z avstrijskim kolegom Kondradom Koglerjem ni skrival. »Težko govorimo o delu v prihodnjih mesecih, ker je napoved, kakšna bo politika Nemčije in drugih, predvsem ciljnih držav, zelo nehvaležna. Tisto, kar pa je z gotovostjo mogoče napovedati, je to, da bo ta politika šla v omejevanje sprejema in pretočnosti ter zaostritve postopkov z migranti.«
Avstrija in Slovenija se še dogovarjata
O številkah, koliko beguncev naj bi Avstrija sprejemala v prihodnjih dneh, po Fankovih zagotovilih na srečanju ni bilo govora. Razpravljala sta zgolj o pogojih, ki jih bodo morale izpolnjevati osebe, ki bodo prestopale državno mejo. Tako naj bi preprečili prehode osebam brez dokumentov ali tistim, ki ne bi jasno izražale, kje bodo zaprosile za azil. »Nismo pa se še dokončno dogovorili o vseh teh pogojih,« je po srečanju dejal Fank in dodal, da se bodo z avstrijskimi kolegi še naprej usklajevali, v te pogovore pa bi zaradi učinkovitega upravljanja prehajanja beguncev morala biti vključena tudi Hrvaška.
Slovenija je sicer že prejšnji teden sprejela odločitev, da ne bo sprejela odgovornosti za morebiti vrnjene migrante, ki so skozi Slovenijo potovali tranzitno in tukaj niso zaprosili za mednarodno zaščito. Tudi to je eden od ukrepov, s katerimi se Slovenija pripravlja na morebiten povratni tok beguncev, če bi nastalo še občutnejše zapiranje meja severneje od nas. Doslej je najmanj osem evropskih držav slovenskim oblastem poslalo zaprosilo za vrnitev 1106 migrantov (večina zaprosil je prišla iz Avstrije, Švice in z Norveškega), a jih je Slovenija zavrnila.
