Premier Miro Cerar se je včeraj na temo begunske krize v Berlinu srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Premier v bojazni, da bi Slovenija postala »migracijski žep« in da bi se razmere na balkanski migracijski poti še zaostrile ter bi prišlo do »razkroja EU«, predlaga dodatno pomoč Makedoniji pri nadzoru meje. S policijskimi okrepitvami iz evropskih držav bi nezakonite migrante ustavljali že na makedonsko-grški meji, predlog pa namerava Slovenija v kratkem predstaviti tudi preostalim članicam EU. Makedonija, ki ji pri nadzoru mejnega območja pri Gevgeliji že pomagajo policisti iz višegrajske četverice, naj bi bila neuradno tovrstno pomoč pripravljena sprejeti. Na omenjenem mejnem območju je razporejenih okoli sto policistov iz Slovaške, Poljske, Madžarske in Češke, v začetku januarja se jim je pridružilo tudi šest slovenskih.
Kot so pojasnili v Cerarjevem kabinetu, bi k zaščiti makedonsko-grške meje povabili vse evropske države, njihovo prisotnost na makedonskem ozemlju pa bi uredili z dvostranskimi sporazumi. Zamisel predstavlja poskus vzpostavitve »druge obrambne linije«, saj prva obrambna črta na grško-turški meji kljub sklenjenemu akcijskemu načrtu EU s Turčijo še vedno ni ustrezna.
Merklova: Mej ne bomo zapirali
Merklova in Cerar sta si enotna o okrepljenem nadzoru na zunanjih mejah EU, predvsem na meji med Grčijo in Turčijo. Kanclerka Merklova je sicer znova zagotovila, da svojih meja ne bo zapirala, a dejstvo je, da je Nemčija nadzor na mejah že poostrila in da migrante z neustreznimi dokumenti in tiste, ki za azil ne nameravajo zaprositi v Nemčiji, ne sprejema. Dodatnega zaostrovanja nadzora na notranjih mejah tudi ni mogoče izključevati. »Brez učinkovitega varovanja zunanjih meja (schengna, op. p.) nekega prostora ni mogoče varovati brez nadzora na notranjih mejah,« je dejal predstavnik nemškega notranjega ministrstva in dodal, da Nemčija želi »znatno zmanjšanje migracijskih tokov v EU«.
Cerar ocenjuje, da bi z okrepljenim nadzorom na makedonsko-grški meji preprečili morebitno krizo na Balkanu, hkrati pa bi zavarovali tudi interese Slovenije. Premier upa, da bo slovenski predlog našel pot tudi do Bruslja. Kot pravi, se države ne smejo zapirati druga pred drugo, ampak morajo najti skupno rešitev, kar je sicer tudi želja Merklove. A evropska rešitev je, predvsem zaradi velikega upora vzhodnoevropskih in še nekaterih drugih članic, zelo oddaljena.
Tudi Avstrija z novo iniciativo
Ker Nemčija od sredine decembra na mejah zavrača migrante, ki je ne navedejo za ciljno državo, kjer nameravajo zaprositi za azil, je bilo v Avstrijo v povprečju dnevno vrnjenih 200 migrantov. Za državo, kjer je lani za azil zaprosilo 90.000 beguncev, tudi te vrnitve predstavljajo težavo, čeprav beguncem v drugem poskusu prečkanja meje z Nemčijo nadaljevanje poti pozneje uspe. Dnevni pretok beguncev čez avstrijsko-nemško mejo se je od jeseni s približno 3500 zmanjšal na 2500 migrantov. Avstrija je sedaj zaradi vse manjšega prehajanja beguncev čez avstrijsko-nemško mejo in očitno tudi zaradi vse močnejših razprav v nemški politiki, da je treba še krepkeje zmanjšati dotok beguncev, sprožila novo iniciativo za spremenjen režim prehajanja beguncev.
Uradni Dunaj bi želel, da do večjega zavračanja migrantov pride tudi na avstrijsko-slovenski meji ali na slovensko-hrvaški meji. Tamkajšnje policije naj bi s pomočjo avstrijskih in nemških kolegov temeljiteje preverjale, ali migranti sploh imajo ustrezne identifikacijske dokumente, in z zavračanjem preostalih dosegle še dodatno zmanjšanje begunskega pretoka. »Ker postaja pretok beguncev v Nemčijo manjši, kot je dotok beguncev iz Slovenije, moramo sprejeti ustrezne ukrepe,« nam je pojasnil tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Karl Heinz Grundböck in dodal, da je cilj iniciative ohraniti prosti pretok ljudi v schengnu.
Avstrija za zdaj še sama
Avstriji s predlagano zamislijo še ni uspelo prepričati niti Nemčije niti Slovenije. O predlogu za poostren nadzor na avstrijsko-slovenski ali slovensko-hrvaški meji, naj Merklova uradno sploh še ne bi bila seznanjena. O ideji sta sicer na srečanju v sredo že govorila generalna direktorja avstrijske in slovenske policije Konrad Kogler in Marjan Fank, vendar dokončen dogovor še ni bil dosežen.
Do nove zamisli Avstrije prihaja v času, ko avstrijski kancler Werner Faymann od notranje ministrice zahteva razjasnitev, ali je možno na avstrijsko-slovenski meji izpeljati tako imenovani »načrt B«. Na mejnem območju naj bi ločevali do mednarodne zaščite upravičene begunce in ekonomske migrante, ki bi jih potem vračali v Slovenijo ali v državo izvora. Na avstrijskem notranjem ministrstvu, kjer so se v minulih mesecih močno zavzemali za ostrejši nadzor na avstrijsko-slovenski meji, nad takšnim razmišljanjem kanclerja paradoksalno niso navdušeni.
Ministrica Mikl-Leitnerjeva se sicer zavzema za ustrezen azilni postopek, saj lahko zgolj tako ugotovijo, ali je posamezen prosilec upravičen do mednarodne zaščite ali ne. Tega pa s hitrim preverjanjem kar na meji ni mogoče doseči.
