Slovenija, Avstrija in Nemčija se dogovarjajo o skupnem delovanju na schengenski, torej slovensko-hrvaški meji. To sta potrdila tako slovensko kot avstrijsko notranje ministrstvo. Iz hrvaškega notranjega ministrstva so sporočili, da o dogovorih niso bili obveščeni.
Državni sekretar pri slovenskem notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je včeraj dejal, da »takega dogovora še ni«, potrdil pa je, da o tem razmišljajo. Ob tem je spomnil, da je tudi predsednik vlade Miro Cerar v četrtek dal zelo jasno sporočilo nemški kanclerki Angeli Merkel in da pogovori potekajo z nemško veleposlanico v Sloveniji Anno Elisabeth Prinz. Zato Šefic meni, da vsi »gledajo v isto smer«. Dejal je, da bi bilo treba »sprejeti ustrezne ukrepe«, če bi Slovenija predvidela, da bi begunci in migranti na poti v zahodno Evropo lahko zastali v Sloveniji. Informacije o tem, da je vlada že potrdila sklep o postavitvi žične ograje po vsej južni meji, pa Šefic (še) nima. Naše informacije to potrjujejo.
Avstrija ukrepa za Nemčijo
Avstrija bo od konca prihodnjega tedna prehod čez svoje ozemlje dovolila le še tistim beguncem, ki bodo želeli zaprositi za azil v Nemčiji. Tiste, ki bodo želeli prek Nemčije potovati v druge države, kot je na primer Švedska, bodo Avstrijci zavračali, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. To je, kot je pojasnila, odziv Avstrije na zaostritev režima na avstrijski meji z nemško deželo Bavarsko. Avstrija bo ob tem določila tudi zgornjo mejo števila beguncev, ki jih namerava sprejeti, je še povedala ministrica. Ko bo ta prag, ki še ni določen, dosežen, bodo preostali morali čakati v »tranzitnih oziroma tamponskih območjih«. »Ne bomo jih več spustili v notranjost države. Zanje bomo skrbeli tam in nikjer drugje,« je napovedala avstrijska ministrica. O podobnih načrtih smo že pisali tudi v zvezi s Slovenijo: napoved sprememb domače azilne zakonodaje spremlja predvideno zadrževanje beguncev in migrantov na posebej zanje določenih obmejnih območjih (ta so lahko administrativno pomaknjena tudi v notranjost države).
Načrti so eno, praksa pa drugo
Po informacijah, ki jih je mogoče zaslediti na spletnih straneh, namenjenih informiranju beguncev, zavračanje tistih, ki v Nemčiji ne nameravajo zaprositi za azil, ni zelo strogo. Begunci, ki v resnici želijo potovati dlje od Nemčije, denimo k sorodnikom v Švedsko, Nizozemsko ali Norveško, lahko na nemški meji navedejo tudi, da bodo zaprosili za azil v Nemčiji. To jim odpre vrata v državo. Po registracijskem postopku, ki še ni prošnja za azil, jih nemške oblasti prepeljejo v begunske centre v notranjosti države, tam pa naj bi ponovno dobili dovoljenje za prosto gibanje in možnost potovanja znotraj schengenskega prostora. Res pa je, da so kontrole uvedene že na skoraj vseh relevantnih evropskih mejah in da je vprašanje, ali ob prestopu migranti in begunci prosijo za azil, vse pomembnejše. Obenem pa še nobena zahodno- ali severnoevropska država, ki je cilj beguncev, ni sporočila, da migrantov več ne sprejema. Zato se odpira vprašanje, po kateri drugi poti – razen nemške – bodo begunci tja prispeli... sta, ušk
