Univerzitetni mandarini znova ustvarjajo lažni občutek, da je sredstev v visokem šolstvu dovolj

Za popravo krivic pri lektorjih, bibliotekarjih in asistentih konec leta 2015 ni bilo na voljo dovolj sredstev, da bi se v celoti odpravile, in če SVIZ s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ne bi nase prevzel odgovornosti za kompromis, bi ostali brez vsega še naprej. Za univerzitetne mandarine pa niti vrhunec varčevalne histerije, kar je leto 2012 tudi bilo, ni bil nikakršna ovira, da si ne bi zviševali plač po obvodih. Kako naj SVIZ razume ravnanje zdajšnjega ministra za finance, ki je leta 2012 menil, »da so plače v javnem sektorju prvo področje, kjer je potrebno določeno znižanje«, istočasno pa si je na vrhuncu krize podpisal dodatke za stalno pripravljenost v višini minimalne plače? Kako naj si pojasni, da je minister še sredi lanskega leta, ob znatni gospodarski rasti, zagovarjal potrebo po zamrznitvi plač javnih uslužbenk in uslužbencev ter od sindikatov pričakoval razumevanje? Kot dvojna merila, da je minister eno govoril, drugo pa počel?! SVIZ pričakuje, da nas bo minister na bližnjih pogajanjih za odpravo anomalij v plačnem sistemu demantiral in se zavzel za dokončno odpravo krivic lektorjev, bibliotekarjev, asistentov in administrativno-tehničnega osebja na fakultetah.

Nesprejemljivo je tudi ravnanje vodstva Univerze v Ljubljani, ki poskuša kršitve ob izplačilu dodatka za stalno pripravljenost razvodeneti v »napake«, namesto da bi obsodili nezakonitost. Kot da se ponavlja zgodba ob razkritju izplačila visokih honorarjev, ko je univerza za prepričljivo pojasnitev in upravičenost izplačil najela ugledno odvetnico, namesto da bi se jasno opredelila do tistih, ki so položaj na fakultetah izkoriščali za lastne zaslužke.