Kužki so v zadnjih desetletjih s položaja čuvajev prilajali vse do najboljših človekovih prijateljev, da ne rečemo kar nadomestkov za otroke. Razvajamo jih z različnimi igračami, oblačili priznanih modnih znamk, čeveljčki, priboljški, masažami in tudi z glasbo na koncertih, prirejenih samo zanje. Enega od takšnih je v ponedeljek v središču New Yorka priredila legendarna ameriška glasbenica Laurie Anderson, ki je kužkom na posebno električno violino (glasbilo, ki ga je v 70. letih prejšnjega stoletja sama izumila) zaigrala na frekvenci, ki jo slišijo zgolj oni. Njihovi človeški lastniki so na koncertu nosili slušalke.
Občinstvo je bilo, po pričevanjih sodeč, izjemno pridno in nenagajivo. »Ni še pobegnila, tako da je očitno vznemirjena,« je za britanski Guardian povedala Gabrielle Esperdy, ki je na koncert pripeljala svojo kosmatinko Kebo. Ta se sicer najraje sprošča na jazz, a ji prija tudi glasba na pasji frekvenci. »Laurie Anderson, kužki in Times Square – to je ubijalska kombinacija,« se je pošalila lastnica. Kužki so se že po nekaj taktih glasbe začeli oglašati, a nihče ni mogel ugotoviti, ali je bil glasni lajež znamenje zadovoljstva ali ravno obrnjeno. »Če ji igram na kitaro, začne zavijati z očmi,« je glasbeni okus svoje petletne Sophie opisal Howard Sloane.
Ubrani lajež
Andersonova je skušala vključiti vse občinstvo. Najprej naj bi v ritmu glasbe lajali manjši psi, nato srednje veliki, največji, na koncu pa vsi skupaj. Na trenutke se je zdelo, da je nastal pravi pasji zborček. »Čudovito je bilo,« je druženje komentirala Andersonova, »nisem si mislila, da se bo zbralo toliko kužkov. Navdušena sem.«
Laurie Anderson se je v glasbi in umetnosti nasploh uveljavila že sredi 70. let prejšnjega stoletja. Lani je posnela tudi svoj prvi dokumentarni film Heart of a Dog, ki je celo na ožjem seznamu možnih kandidatov za oskarja. Del dokumentarca predstavlja življenje njenega poginulega terierja Lolabelle, triminutno različico filma pa bodo januarja vsak večer predvajali na velikih zaslonih na Times Squaru.
