Nisem mogel spati. Najprej zvečer nisem mogel zaspati, zjutraj sem se zbudil že ob šesti uri. Počel sem veliko stvari. Do konca sem pogledal film in očistil bundo, ker je zaradi zelene barve hitro umazana. Na zajtrku sem sedel uro in pol, nato sem šel teč in končno prišel v ritem, ki ga imam pred tekmo.
Ali niste mogli spati zaradi boja za skupno zmago?Da. Nekajkrat sem moral globoko vdihniti. Telefon je bil vse več izklopljen, ker se je povečevalo število motečih dejavnikov. Tudi novic o tem, kaj se dogaja v svetu, nisem mogel prebrati, ker je bil vedno nekje omenjen Prevc. Moral sem se potruditi, da sem se umiril in zaspal.
Zlasti Freund in Hayböck sta vas na zadnji tekmi izzivala z dolgimi skoki.Po zeleni črti sem videl, kaj se je dogajalo pred menoj. Okoli mene so bili kar trije ekrani, na katerih bi lahko spremljal tekmo, dokler si ne bi zapel vezi, a nisem gledal naokrog. Ko opravim kontrolo pred skokom, zame okolica ni več pomembna, ampak sta le še semafor in Janus tista, ki me prepričata, da nekaj naredim. Bil sem osredotočen do zadnjega telemarka in črte za padec.
Skoka sta bila vrhunska. Ali sta bila za oceno dvanajst?Da. Skoki so bili boljši kot na treningu. Ker je skakalnica razpotegnjena, ne veš takoj, ali te bo neslo daleč. Ko odskočiš, čakaš, da vidiš, koliko imaš hitrosti in višine, da izračunaš, kako daleč bo neslo.
Kako težka sta bila zadnja dva skoka, ko ste imeli zmago že v žepu?Bolj ko je šlo proti koncu, večja bedarija bi bila, če ne bi osvojil turneje, zato sem šel na skakalnico počasi in potrpežljivo. Pred zadnjim skokom se je vse zelo vleklo, ker sem opravil sedem osmin dela, a bi lahko vse izgubil, če bi odskočil dva metra prezgodaj ali enega prepozno in bi zdaj tukaj vsi jokali. Bolj je šlo proti koncu, težje je bilo.
Sinoči ste se veselili takoj po doskoku.Če bi skočil še kdo za menoj, bi v izteku padel, ker se je meni odvalil velik kamen od srca. Bilo je tako kot nekdo, ki se ne ukvarja veliko s športom, pa nato spleza na vrh visoke gore. Deset dni sem bil na trnih, vsi so mi govorili, da bom osvojil turnejo. Ko mi je to uspelo, je občutek nepopisen.
Le malo je manjkalo do pokra zmag.Težko je zmagati že na eni tekmi na turneji, na štirih pa skoraj nemogoče.
Kakšen je bil pogled na morje slovenskih zastave ob skakalnici?Nor dan. Nisem vedel, ali sem v Planici ali Avstriji. Glede na to, da je bila več kot polovica slovenskih zastav, sem imel občutek, da sem v slovenski provinci sredi Salzburškega. Vedel sem, da bo prišlo veliko gledalcev, da pa jih bo toliko, si nisem predstavljal. Ko gremo v Planico, ne vzamemo vsi s seboj zastave, ko gremo v Avstrijo, pa vzamemo raje kar dve. Hvala vsem, ki so prišli.
Kako je bilo dvakrat poslušati Zdravljico?Vrhunsko. Še posebej je bilo čustveno, ker so mi jo zapeli še gledalci.
Ali se zavedate, kakšen uspeh ste dosegli?Da. Osvojil sem prvo veliko lovoriko. Kolajne, ki jih imam, so velik dosežek, a ko si na vrhu, je to povsem drugačna zgodba, zato sem zelo vesel, da mi je uspelo.
Na katero mesto med svojimi uspehi bi postavili zlatega orla?Na vrh svoje karierne piramide, spodaj pa so kolajne za temelje. Nekateri dajo petelina na vrh strehe, jaz bi dal pa orla.
Selektor Janus pravi, da tako močnega tekmovalca, kot ste vi, še ni videl v svoji trenerski karieri.Hvala lepa, Goran. Pred menoj so bili suvereni Schlierenzauer, Malysz, Freund... Moram le poskrbeti, da bo to trajalo čim dlje.
V vzponu proti vrhu ste človek majhnih korakov. Kje je meja za vas?Nočem imeti meje, niti cilja, ampak le pot, ki se vzpenja in nikoli ne konča. Zanima me le naslednji skok. Poleti na Kulmu bodo čez deset dni, Willingen pa bo že konec tedna. To bo zelo pomembna tekma. Vsi mi govorijo, kako sem dober, a tam bom imel nič točk, ko bom prišel na skakalnico. Če se ne bom zbral, bo tako kot v Vikersundu, ko sem bil po svetovnem rekordu naslednji dan šestnajsti.
Kako se boste sploh spočili, obenem pa od vas še naprej pričakujejo vrhunske skoke?Za menoj je deset napornih dni, pred menoj pa še 70. Manj ko se sekiraš, lažje greš skozi življenje.
V boju za veliki kristalni globus lepo nabirate prednost. Pred Freundom znaša že 205 točk.Vrstni red pogledam le na novinarskih konferencah, ko nam pripravijo statistiko tekmovanja. Ne zanima me vrstni red, ampak se rajši osredotočim na tekme, ker je to doslej delovalo.
