Na prelomu leta se je Finančna uprava RS (Furs) obregnila ob tradicijo šolskih prazničnih bazarjev, s pomočjo katerih v šolah zberejo nekaj denarja v šolski sklad, z njim pa pomagajo učencem iz socialno šibkejših družin. Če bodo izdelke še naprej želeli prodajati, bodo med drugim morali izdajati račune, za kar bodo potrebovali davčno blagajno. Preverili smo, ali so se po zgledu šol z uvedbo davčnih blagajn spremenile tudi dejavnosti v cerkvi.
Za darove ni računov
Na Brezjah se v baziliki Marije Pomagaj tudi po uvedbi davčnih blagajn v zvezi z obredi ni spremenilo nič. Po prispevku za mašo ali drug obred oziroma zakrament vernikom, ki za to namenijo denar, ne izdajo računa, je pojasnila direktorica tamkajšnjega Urada za romarje dr. Andreja Eržen Firšt. »Ne gre za zaračunavanje storitev, pač pa za prostovoljne prispevke, za darove vernikov,« je dejala. »Zato tudi nimamo cenikov za obrede in zakramente. Ljudje prispevajo različno, odvisno od zmožnosti in volje,« je dodala. »Podobno velja tudi za tečaj, v katerem se mladi pari pripravljajo na zakon. Ta je za zaročenca brezplačen, lahko pa udeleženci zanj darujejo prostovoljne prispevke,« je dejala računovodkinja Andreja Mauko.
Da v cerkvi zaradi zakramentov in obredov ne potrebujejo davčnih blagajn, potrjujejo tudi v Fursu. »Cerkvene nabirke so prostovoljni prispevki oziroma darovi, ki niso plačilo za opravljeno dobavo blaga in storitev, zato zanje ni treba izstaviti računa v skladu s predpisi DDV. Gre za prostovoljne prispevke oziroma darove fizičnih oseb, ki niso predmet obdavčitve z DDV.« Enako velja za donacije, torej za zneske, ki jih davčni zavezanec izplača osebam, ki so po predpisih ustanovljene za opravljanje verske dejavnosti. »Ker je pogoj za uporabo davčnih blagajn med drugim ta, da mora zavezanec izdati račun za dobavo blaga ali storitev za plačilo z gotovino, zneski, ki se pobirajo v cerkvi kot darovi ali za pogrebe, niso predmet davčnih blagajn.«
Davčne blagajne obvezne v trgovinicah s spominki
Podobno kot za pridobitne dejavnosti velja v šolah, velja tudi za cerkvene organizacije, kadar opravljajo ekonomsko dejavnost za plačilo. Takrat morajo izdajati račune in če poslujejo z gotovino, morajo uporabljati tudi davčne blagajne. »Pri nas imamo davčno blagajno v trgovinici s spominki,« je pojasnila Maukova. »Račune smo po novih pravilih začeli izdajati že sredi decembra, da ne bi prvega januarja, ko je bil praznik, naleteli na kakšne nepričakovane težave.«
Prodaja nabožnih predmetov in literature, ki ima določeno ali priporočljivo ceno, je ena najpogostejših pridobitnih dejavnosti verskih organizacij, za katere morajo izstavljati račune in imeti ob plačilu z gotovino tudi davčno blagajno. Med drugimi pridobitnimi dejavnostmi, ki so pogoste, v koprski župniji navajajo še prodajo lesa ter oddajanje prostorov (za bivanje, dejavnosti, verske namene, letovanje...).
Eržen-Firštova in Maukova z Urada za romarje na Brezjah sta bili kritični do opozoril inšpektorjev, povezanih s šolskimi bazarji. »To je eden redkih načinov, na katerega šole lahko pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo,« sta bili ogorčeni. A kot so nam včeraj povedali v finančni upravi, se šole še naprej lahko ukvarjajo z dobrodelnostjo in tako pomagajo učencem s plačilom kosila, izletov, šole v naravi... Le izdelkov ne smejo prodajati, saj gre pri tem za pridobitno dejavnost, lahko pa brez izdajanja računov v zameno zanje zbirajo prostovoljne prispevke.
Petra Mlakar
