Občine bi lahko še naprej izvajale storitve občinske blagajne in občanom ponujale plačevanje položnic brez provizije, če bi pri Banki Slovenije pridobile dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev, sporočajo iz finančne uprave. S tem bi se izognile gotovini, za katero zakon predvideva davčno potrjevanje računov. Ker pa občine delujejo zgolj kot zastopnice, ki na podlagi pogodbe s posameznimi podjetji zanje pobirajo denar od plačanih položnic, se takšno plačevanje šteje za gotovinsko.
Pri Banki Slovenije so nam včeraj pojasnili, da od nobene od slovenskih občin še niso prejeli prošnje za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev. Še več, pravijo, da občine sploh ne morejo pridobiti dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilne institucije. In sicer zaradi zakonske zahteve, da mora biti plačilna institucija organizirana kot gospodarska družba. »Dovoljenje bi tako lahko pridobilo le ustrezno organizirano občinsko podjetje,« odgovarjajo v Banki Slovenije. Tudi če bi se občine tega lotile, postopek ne bi bil ne poceni ne enostaven, saj bi poleg vseh drugih zahtev morale izpolnjevati zahtevne varnostne, organizacijske, kadrovske, tehnične in druge pogoje za varno in zanesljivo poslovanje.
Naj spomnimo: zaradi uvedbe davčnih blagajn bo kar nekaj občin z novim letom ukinilo mestne oziroma občinske blagajne, kjer so lahko občani z gotovino in brez provizije plačevali položnice. Če bi jih hoteli ohraniti, bi morali davčne blagajne urediti ne le na občinah, temveč tudi v večini podjetij, katerih položnice je bilo mogoče doslej plačevati na omenjenih blagajnah. A predvsem vrtci, šole, domovi za upokojence in stanovanjski skladi si ne želijo dodatnih stroškov, prilagajanja programske opreme in zaposlenih, zato so sodelovanje odpovedali. Večina občin bo zato to dejavnost prenesla na banke in hranilnice. Občine zagotavljajo, da se za občane razen lokacije plačevanja položnic ne bo nič spremenilo. Provizijo, ki jim jo bo zaračunala banka ali hranilnica, bo krila občina.
