»Davčno blagajno imam že naročeno. Dobili jo bomo čez teden ali štirinajst dni, tako da jo bomo pred novim letom lahko še preizkusili,« pravi Janez Kolmačič, lastnik družinske kmetije Marot iz Šmartnega, ki na ljubljanski tržnici prodaja svoj pridelek. Težav pri zagonu davčne blagajne ne pričakuje. »Vse mi je jasno. Po spletu izveš vse, poleg tega me bo prodajalec naučil blagajno tudi uporabljati.«
Za »najbolj enostavno« davčno blagajno bo Kolmačič odštel 275 evrov, skupaj z Mobitelovo kartico bodo celotni stroški po njegovih ocenah znašali okoli 300 evrov. »To je strošek, a bolje je blagajno kupiti, kot plačati drago kazen,« ocenjuje Kolmačič, ki uvedbi davčnih blagajn ne nasprotuje, saj meni, da bo naredila več reda pri plačevanju davkov.
Furs: Vse poteka po načrtih
Davčne blagajne bodo za vse ponudnike blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino, obvezne z novim letom, neobvezna poskusna vključitev v tako imenovani sistem davčnega potrjevanja računov pa bo možna od jutri. Ali bodo začeli davčne blagajne uporabljati že decembra ali bodo počakali na zakonsko obvezo, se lahko zavezanci odločijo sami. Na finančni upravi (Furs) priporočajo, da blagajne zaradi lažjega prehoda na nov sistem preizkusijo čim prej.
Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki ga je DZ sprejel julija, sicer omogoča dvoletno prehodno obdobje. Zavezanci lahko namreč do konca leta 2017 račune izdajajo iz vezane knjige računov, v tem primeru pa morajo podatke o izdanih računih v desetih delovnih dneh potrditi po aplikaciji na portalu e-davki. Odločitev o načinu izvajanja potrjevanja računov mora zavezanec določiti z internim aktom, ki je dostopen na spletnih straneh Fursa.
Na finančni upravi zatrjujejo, da vse poteka po načrtih. Tehnična podpora za delovanje davčnih blagajn je pripravljena, sredi novembra so na Fursu začeli izdajati tudi namenska digitalna potrdila – ta so nujna, opozarjajo, saj bodo zavezanci lahko le po njih v informacijski sistem posredovali podatke o poslovnih prostorih in o izdanih računih. Vseh zavezancev za uporabo davčnih blagajn je po oceni finančne uprave nekaj manj kot 80.000, do konca prejšnjega tedna so prevzeli 6277 digitalnih potrdil.
Olajšave ob nakupu in najemu davčne blagajne
Zakon določa, da morajo biti blagajne zavezancev po spletu povezane s centralnim informacijskim sistemom Fursa. Zavezanec bo moral ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino (bankovci, kovanci, plačilna ali kreditna kartica, ček...) izdati račun po davčni blagajni in ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve. Sistem finančni upravi omogoča, da bo v istem trenutku potrdila in shranila podatke o računih. Po posebni mobilni aplikaciji ali spletni strani finančne uprave bo lahko tudi kupec preveril, ali so bili izdani računi res prijavljeni finančni upravi.
Na Fursu pojasnjujejo, da lahko zavezanci ob nakupu davčnih blagajn uveljavljajo 50-odstotno amortizacijo osnovnih sredstev in tako v dveh letih zmanjšajo davčno osnovo v celotnem znesku nakupa. Poleg tega lahko izkoristijo tudi investicijsko olajšavo v višini 40 odstotkov vrednosti nakupa blagajn. Tisti, ki se odločijo za najem blagajn, lahko to vrednost v celoti uveljavljajo kot davčno priznan odhodek. Za tiste, ki izdajo sorazmerno majhno število računov, bo na spletnem portalu e-davki na voljo brezplačna aplikacija za izdajo računov. Za izdajanje računov z uporabo te aplikacije bodo zavezanci potrebovali računalnik, spletno povezavo, digitalno potrdilo in brezplačno namensko digitalno potrdilo za davčne blagajne.
Zakon o potrjevanju računov zahteva dodatne obveznosti tudi od kupcev. Ti bodo morali po novem prevzeti račun, ga zadržati po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti inšpektorjem finančne uprave ali tržne inšpekcije.
