Trenutno davčne blagajne uporablja 2082 zavezancev, od začetka decembra je namreč sistem stekel poskusno, po njih pa so doslej izdali že milijon računov. Na Finančni upravi vse prihodnje uporabnike pozivajo, naj jih v praksi preizkusijo že decembra, ko teče poskusno obdobje, in ne šele takrat, ko bo uporaba davčnih blagajn že obvezna. To se bo zgodilo 2. januarja.
Davčne blagajne bodo, glede na analize držav, ki so jih že uvedle in po katerih se Slovenija ozira, v prvih dveh letih na proračun delovale blagodejno; povečale bodo namreč davčni izkupiček.
Strošek večji od napovedi
»Za davčno blagajno sem morala odšteti 980 evrov. Stari računalnik namreč ni omogočal nadgradnje, zato sem morala kupiti novega, dodatni strošek sta pomenila še oprema in programi,« pravi Karmen Atanasov, lastnica ljubljanskega Bara Kljukec. Med gostinci ne pozna nikogar, ki bi za davčno blagajno plačal »največ 300 evrov«, kolikor je ob sprejemu zakona zatrjevala vlada. »Vse stane več, razen tiste, ki so imeli novejše računalnike,« pojasnjuje.
Zaradi visokih stroškov gostinci že napovedujejo dvige cen. »Vsi o tem razmišljamo, sploh tisti z manjšimi lokali, za katere je bil to res velik zalogaj. Verjetno bomo morali podražiti, nekje od pet do deset odstotkov,« napoveduje Atanasova.
»Ljudje kupujejo hrano, ne pa rož«
Simona Bektašević, lastnica cvetličarne Rdeča vrtnica, je za že naročeno davčno blagajno plačala 500 evrov. Kupila jo je od enega izmed številnih ponudnikov, ki se zadnje tedne smukajo po ljubljanski tržnici. »Strošek je velikanski. Da bi ga poplačala, bi morala prodati sto šopkov tulipanov, ki stanejo pet evrov. Danes, na primer, pa sem prodala le enega.« Cvetličarka o podražitvah v tem trenutku ne razmišlja, saj pravi, da je prodaja cvetja v zadnjih letih že tako močno upadla. »Posel je katastrofa. Ljudje kupujejo hrano, pijačo, rože pa le, če jim kaj ostane,« pojasnjuje. Po njeni oceni je cvetličarska dejavnost obsojena na propad. »Sestra je svojo stojnico že zaprla. Mislim, da jih bomo kmalu tudi vsi ostali,« je črnogleda.
Očitke, da so cvetličarji eni od tistih, ki običajno ne izdajajo računov, Bektaševićeva ostro zavrača. »Račune vselej izdam, vendar jih stranke nočejo. Zadnjič sem morala klicati za neko gospo 'Račun, račun', pa mi je odvrnila 'Kaj se pa dereš?. Tako je to,« potoži nad »davčno« usodo prodajalka cvetja.
Nekateri bodo nasrkali bolj, nekateri manj
Precej nižji bodo stroški v mesariji Kodila. Tadej Janežič natančnih številk ne pozna, a meni, da niso visoke, saj je bila zaradi dobrega računalnika potrebna le manjša nadgradnja. Ali se bodo cene zaradi dodatnega stroška dvignile, ne ve, bodo pa o njih odločali v roku 14 dni.
Sicer pri kupcih že opaža spremembo navad. »Vsak drugi se pošali o računu, češ da ga mora vzeti, saj se nikoli ne ve, ali inšpekcija morebiti ne čaka pred vrati.« Glede novosti so po njegovem eni negativno nastrojeni, drugi pozitivno. Vsekakor bo na trgu končno več reda. »Vsaka stvar ima dobre in slabe posledice. Odvisno tudi od dejavnosti – nekateri bodo malo bolj 'nasrkali', nekateri pa bodo s tem postali drugim enakovrednejši,« ocenjuje.
V nasprotju z večino, ki posluje z gotovino, so skrbi glede davčnih blagajn prihranjene Mileni Požun iz kmetije v Zadvoru. »Davčnih blagajn ne potrebujemo, saj nismo zavezanci,« pravi. Kmetom namreč za prodajo kmetijskih izdelkov iz osnovne dejavnosti ni treba izdajati računov, saj plačujejo davke po katastrskem dohodku. Nad tem, da bodo imeli neposredni proizvajalci torej konkurenčno prednost, se Požunova kaj posebej ne veseli. Prepričana je, da se bo država »že kaj spomnila« tudi zanje.
