»Jaz sem Johanna Greve. Stara sem dvaindvajset let. Sem iz Nemčije, iz Berlina. Govorim nemško, angleško, francosko in malo slovensko,« se ponosno v zanjo težki slovenščini predstavi Erasmusova študentka. Johanna je le ena izmed 930 tujih študentov, ki se trenutno mudijo v Ljubljani. Na vprašanje, zakaj je našo prestolnico izbrala za študentsko izmenjavo prek Erasmusa, pove, da je z izbiro presenetila tudi sama sebe. »Pregledala sem veliko krajev, na koncu pa ugotovila, da je mala Ljubljana prava zame.« Navdušuje jo ravno priročnost naše prestolnice, saj za pot z enega na drugi konec porabi le deset minut, medtem ko se čas v Berlinu lahko tudi do petkrat podaljša. »Tudi prijatelji in starši so bili začudeni, saj sprva, tako kot jaz, niso natančno vedeli, kje je Slovenija,« prizna Johanna. Danes je z njo več kot zadovoljna.
Moteče so slabe letalske povezave
Nad Slovenijo je nadvse navdušen tudi Alejandro Artiach iz Španije, sicer študent ekonomije in političnih znanosti v Veliki Britaniji. »Odločitev za Ljubljano sem sprejel v zadnji minuti. Sprva sem nameraval v skandinavske države, a sem si zaradi dosegljivosti in zemljepisne lege premislil ter izbral Slovenijo,« pravi Alejandro, ki je pred prihodom k nam vedel le za Jugoslavijo. Sicer pa tudi njega navdušujejo majhnost naše države in možnosti hitrega potovanja v sosednje, pri tem pa opozarja na slabe letalske povezave. »Izredno lepa je tudi narava. Kot nalašč za pohodništvo, ki zapolni kar velik del mojega prostega časa,« še doda.
Medtem ko se nekateri študenti na izmenjavo podajo v »neznano« in pred prihodom k nam za Slovenijo skorajda ne vedo, drugi svoj cilj izbirajo na podlagi priporočil. Takšno pot je ubral Španec Manel Tuells Morales, študent medicinske fakultete v Barceloni. Prejšnja leta so pri nas že študirali njegovi sošolci in prijatelji, danes pa je zaradi vseh pohval o Sloveniji del medicinske fakultete v Ljubljani tudi sam. »Študentsko življenje pri vas je izredno zanimivo, pestro in cenejše kot pri nas. Zelo dobro je poskrbljeno za prehrano študentov, edina stvar, ki mi ni najbolj pogodu, je jezik. Slovenščina je zelo težka in tako zelo drugačna od jezikov, ki jih poznam,« se potoži. Sicer pa zaradi slovenščine nima večjih težav, saj tako na fakulteti kot tudi v prostem času govori angleško. »Ravno zaradi znanja in uporabe angleščine sem se odločil za vašo univerzo. Profesorji jo namreč govorijo zelo razumljivo in tekoče, zelo pa me je presenetilo tudi znanje preostalih Slovencev – predvsem starejših.«
Presenetljivo nizke cene hrane in pijače
V študentskih domovih po besedah Igorja Brleka, vodja sektorja za študentske zadeve, trenutno biva 467 tujih študentov. »Največ jih je nastanjenih v domovih IV. in XIV. v Rožni dolini ter v domu D na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom,« pojasnjuje in dodaja, da so posamezni tuji študentje razporejeni še po drugih domovih. V Rožni dolini pa biva tudi Camilla Vigren s Švedskega, ki na ekonomski fakulteti študira marketing in menedžment. S pestrim in zanimivim življenjem v domu je zadovoljna, nista pa ji všeč nečistoča in nered med študenti. »Všeč mi je, da je veliko restavracij v bližini domov, pa seveda tudi študentski boni, ki so za tuje študente novost in pravi privilegij,« pripoveduje. V študentskem domu ne živi Antoinette Spreutels iz Belgije, kljub temu pa je redna obiskovalka tamkajšnjih zabav. »Odkar sem v Ljubljani, se veliko bolj udeležujem zabav in nočnega življenja na splošno. S prijatelji veliko hodimo na večerje in pijače, pri čemer so cene nekoliko nižje kot v Belgiji, a zaradi številnih zabav in potovanj tu porabim več denarja.« O nižjih cenah hrane, pijače in najema vozil pri nas se razgovori tudi Camilla, ki na Švedskem porabi okoli tisoč evrov na mesec, pri nas pa v povprečju tristo evrov manj.
Če je navdušenje med tujimi študenti povezano predvsem z naravo, urejenostjo in čistočo naših mest, pa so dekleta nekoliko prikrajšanja za nakupovanje. »Razočarala so me nakupovalna središča. V samem centru Ljubljane je le nekaj izbranih trgovin,« ugotavlja Antoinette. Sicer so po njenem mnenju boljše tiste v BTC, a vožnja do tja terja svoj davek. »Če želim v BTC kar se da hitro, moram s taksijem,« pove in ob tem potarna nad neprijaznostjo taksistov. Tudi Camilli so najmanj všeč naši nakupovalni centri, a posebej omenja konce tedna, saj se po njenih besedah trgovine zaprejo veliko prej kot na Švedskem.
Niso navajeni gneče na avtobusih
Fantje pa bolj kot nakupovanje omenjajo slabo vreme, saj v Španiji ni toliko deževja in nizkih temperatur. Sicer pa tujim študentom veliko težav povzročata uporaba urbane in prevelika gneča na mestnih avtobusih. »V Nemčiji skoraj nikoli ni toliko potnikov, da bi nam primanjkovalo zraka, saj so prevozna sredstva veliko večja in udobnejša,« pojasni Johanna. A kljub vsem pomanjkljivostim se vsi sogovorniki strinjajo, da živimo v lepi, prijetni deželi s še lepšo okolico in da vse pozitivne vrednote prekrijejo pomanjkljivosti. »Zagotovo bi Ljubljano kot Erasmusov cilj priporočili tudi drugim študentom,« se enoglasno strinjajo in trdijo, da se bodo v »pravljično Ljubljano« zagotovo še vrnili.
