Do leta 2020 14,5 milijarde evrov

Program Erasmus+ naj bi bil zasnovan podobno kot program Erasmus in naj bi do leta 2020 omogočil študij, usposabljanje, poučevanje ali prostovoljno prakso v tujini štirim milijonom ljudi. V obdobju 2014–2020 naj bi bilo v okviru programa na voljo predvidoma 14,5 milijarde evrov, kar je 40 odstotkov več kot v trenutnih programih mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju.

Kot je pojasnila Saša Golob iz predstavništva evropske komisije v Sloveniji, so evropski parlament, svet Evropske unije in evropska komisija o večletnem proračunskem okviru EU (MFF), iz katerega bo financiran tudi Erasmus+, politični dogovor sprejeli 27. junija, potrditi ga mora še evropski parlament, kar naj bi se zgodilo na plenarnem zasedanju septembra ali oktobra. Podatkov o odhodih dijakov in študentov na študij ali prakso v tujino za aktualno študijsko leto še ni, saj študijsko leto še ni končano, so pa znani za študijsko leto 2011/2012.

Prebuja se Hrvaška

Večinoma za polletni študij v tujini se je odločilo 1411 slovenskih študentov, 324 pa za delovno prakso. Najbolj privlačne so bile Španija, Nemčija, Portugalska, Francija in Avstrija, kar se prekriva s podatki za evropske študente, saj so bile za študij najpogosteje izbrane Španija, Francija in Nemčija. Zadnja leta se za Erasmus še najbolj ogrevajo na Hrvaškem, saj se je število študentov povečalo za 62 odstotkov, na Danskem (za petino) in v Sloveniji ter Turčiji, kjer je število študentov v študijskem letu 2011/2012 za 17 odstotkov višje kot v 2010/2011.

Za študij in prakso v tujini se je v študijskem letu 2011/2012 odločilo 250.000 študentov, kar je največ do tedaj, vse od leta 1987, ko je program zaživel, pa se je za nabiranje izkušenj v tujini odločilo več kot tri milijone študentov, največ jih je šlo na tuje Špancev, Nemcev in Francozov. Medtem ko se je odstotek študentov, ki so odšli na študij preteklo študijsko leto, v primerjavi z letom 2010/2011 dvignil za 7,5 odstotka, kaže, da je vse več zanimanja za prakso, saj se je ta odstotek dvignil za 18 odstotkov. In kako je v Sloveniji z dijaki? Dijaki splošnih šol v tujino odhajajo za krajši čas, najpogosteje v okviru projektov, pojasnjuje Urška Šraj iz CMEPIUS, ki je skrbnik Erasmusa v Sloveniji. Tuje delovno okolje je lahko spoznalo 370 dijakov, ki so vključeni v srednje poklicno izobraževanje in usposabljanje, v večini primerov pa so se odločili za Finsko, Nemčijo, Španijo in Francijo.