Ob sežiganju knjige dr. Boža Repeta

Med Slovenci imajo knjige posebno ceno. Saj je naš narod že vsaj od Trubarja – narod besede in zapisane besede v knjigi. Nam je tudi zato knjiga, ne le Biblija – kot posoda razodetja, nekaj svetega, saj je bila tudi po biblijskem sporočilu v začetku Beseda. Do besed v knjigah smo v veliki večini spoštljivi, tudi če jih ne beremo, če so že iz idejne ali politične mode, če nam niso (več) razumljive ali se z njimi ne strinjamo. Knjiga je – kot svetišče. Uničevanje knjig ali njihov sežig nam je večinoma nekaj nerazumljivega. Pa če pomislimo na sežiganje protestantskih knjig, med njimi so bile tudi prve slovenske, ki so v Ljubljani na začetku 17. stoletja doživele takšno usodo iz enostranske verske vneme kot krivoverske, ali na odstranjevanje slovenske literature na Primorskem pod fašizmom in med vojno tudi z ognjenimi zublji. Odstranjevanja knjig smo imeli tudi po letu 1945 več kot dovolj, pa izločanja knjig, prepovedi in na koncu obdobja ob Kocbekovem intervjuju o povojni moriji celo boj s knjigo proti knjigi. Bilo je videti, da gre na bolje, da se naš svet demokratizira. A je bil le vtis. Nihče ni pričakoval, da po žicah okupirane Ljubljane dobimo še žico svobodne Slovenije, po požigih knjig v zgodovini pa še aktualni požig knjige avtorja, ki je nekdaj pisal o Obračunu s Perspektivami, izdal letos delo S puško in knjigo, zdaj pa so mu neki »narodni vneteži« knjigo o Milanu Kučanu hoteli kar zanetiti. Po zgledu protireformacije ali fašistov? Slovenci smo vsaj pred 25 leti pokazali, da nam je enoumja dovolj. Da bomo skupaj v sodelovanju različnosti iskali poti naprej. To, kar imamo, pa je slepa ulica! Primerno je v iskanju resnice edino spoštovanje različnosti in drugačnosti, tudi če gre za zgodovinske teme in razprave. Ne glede na polemična razmišljanja in ugovore k trditvam zgodovinarja pa je argumentirana kritika, temelječa na zgodovinskih virih in pošteni interpretaciji, način razprave o naši preteklosti, ki nas večkrat ločuje kot druži. A zoper nasilje z zažiganjem knjig je treba ugovarjati na glas, kot so ob takšnem uničevanju knjige dr. Boža Repeta storili različno misleči kolegi z oddelka za zgodovino in še kdo. Naj prispevam vsaj še svoj glas!